Vest

LJUBEZENSKI TRIKOTNIK
Obamova administracija je odobrila prve direktne in uradne pogovore s predstavniki Irana po 30ih letih. Oblast v Teheranu se o jedrskem programu noče pogajati. Trdi, da ne počne nič prepovedanega. Vse delovanje je v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT), katere podpisnik je Iran. Iranski zunanji minister je vseeno namignil, da je iranski jedrski program lahko predmet pogajanj, če bodo ostali pogovori uspešni. V svoji ponudbi so ponudil širok spekter možnih dogovorov, od sodelovanja v Afganistanu, boju proti trgovini z drogami in skupnim naporom za mir in pravico na območju in svetu nasploh. Ameriška administracija v pogajanja ne polaga pretiranih upov. Tudi sama se je znašla pod udarom kritik republikancev in Izraelcev, da ne zavzema dovolj ostrih stališč in ukrepov.
Zagovorniki ostrejše politike, sankcij in celo napada na Iran stalno poudarjajo, da je Iran tik pred tem, da izdela jedrsko bombo. Njihove trditve demantirajo tako odhajajoči predsednik IAEA Mohamed Baradei, kot izjave direktorja Mosada Meira Dagana in najnovejše skupno poročilo vseh ameriških obveščevalnih agencij NIE (National Intelligence Estimate).
Da bi pomirili izraelske frustracije z neubogljivim Iranom nameravajo ZDA v sredini oktobra izvesti največje skupne vojaške vaje, kjer bodo prvič preiskusili balistične prestrezne sisteme. V vojaški vaji bo sodelovalo okoli 1000 ameriških vojakov. Od lani je na ozemlju Izraela inštaliran ameriški radarski sistem dolgega dosega, prav takšen, kot bi moral biti nameščen na Češkem.
Pentagon je obvestil kongres, da je pripravljen Turčiji prodati protiraketni sistem Patriot z 13imi lanserji in 72 izstrelki v vrednosti skoraj 8ih milijard $, da bi bila ta država varna pred možnimi iranskimi napadi.

Celoten intervju z Robertom Fiskom

HIMALAJSKI INCIDENT
Meja v Himalaji med Indijo in Kitajsko je ena izmed najbolj vročih političnih tem v odnosih med državama. Po tibetanski vstaji leta 1959 in nasprotovanju kitajski okupaciji Tibeta, je Indija odobrila politični azil Dalai Lami. Odnosi med državama so se tako zaostrili, da je leta 1962 prišlo do kratkotrajne vojne med državama. Kitajci so na vseh frontah porazili indijske vojake in enostransko razglasili premirje. Večina bojev je potekala na višinah med 4000 in 5000 metri, nobena stran ni uporabljala letalstva. Šele leta 1996 sta državi podpisali sporazum o miru vzdolž razmejitvene črte (LAC – Line of Actual Control). V sporazumu se obe državi vzdržujeta protinapadov tudi v primeru provokacij.
Pred kratkim naj bi kitajske obmejne enote streljale na indijske obmejne policijste, čeprav so bile ti na svoji strani razmejitvene črte. Indija sočasno opozarja, da kitajska vojska čedalje pogosteje krši razmejitveno linijo in povečuje število vojakov na mejnem področju. Skrbi ji povzroča tudi modernizacija kitajske vojske in njena vojaška pomoč Pakistanu.

ODREDI SMRTI AKA U.S. JSOC (U.S. Joint Special Operations Command)
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so specialne enote v Somaliji ubile dva islamistična upornika, dva ranjena, pa ugrabile. Razlog za takšno operacijo naj bi bila povečana prisotnost Al Kaide in tujih islamističnih borcev v državi, kjer vladne enote kontrolirajo le še dele Mogadiša. Večino Somalije nadzorujejo enote islamistične skupine Šabab, ki se zavzema za državno ureditev, ki temelji na strogi interpretaciji islama.
Priče incidenta pravijo, da je nad vas okoli 250 kilometrov južno od Mogadiša priletelo 6 helikopterjev, streljali so na avtomobil, nato pa iz gorečega avtomobila odpeljali dva preživela. Helikopterji naj bi prileteli iz vojaške ladje s francoskimi oznakami. Francoske oblasti zanikajo so delovanje pri napadu.

ŽRTVE MED PLAČANCI
O ubitih in ranjenih pripadnikih zasebnih varnostnih podjetij skoraj ni informacij, čeprav je njihovo število v Afganistanu preseglo, v Iraku pa skoraj doseglo število rednih vojaških enot. Gre za kar četrt milijona ljudi. Brez njih ZDA ne bi bile zmožne voditi obeh vojn.
Evidence o ubitih in ranjenih plačancih vodi ministrstvo za delo, ker so delodajalci dolžni voditi njihove zavarovalne police za delo v tujini. Ministrstvo je podatke moralo objaviti na osnovi zahteve po javnem dostopu do informacij (FOIA - Freedom of Information Act). Ubitih plačancev v obeh vojnah je okoli 1360, ranjenih okoli 30.000. Njihova nacionalnost ni znana, saj bi bila s tem kršena njihova zasebnost. Na okupacijski strani je tako skupaj že 6500 smrtnih žrtev, število ranjenih variira med 60 in 100 tisoč.

KUBA OSTAJA POD SANKCIJAMI
Barack Obama je podaljšal veljavnost trgovinskega embarga Kube v okviru zakona o prepovedi trgovanja s sovražnikom. Znaki, da ZDA razmišljajo o spremembi odnosa do Kube zaradi zamenjave Raula in Fidela Castra na predsedniškem položaju in drugačne zunanje politike, ki jo je obljubljal novi ameriški predsednik, so bili lažni.
Obama obljublja sprostitev potovanj in finančnih transakcij za ameriške državljane, ki imajo na Kubi družine. Med državama naj bi potekali tudi dogovori o vzpostavitvi direktnih poštnih povezav. Obama obljublja, da embarga ne bo preklical, dokler na Kubi ne bo demokratizacije in ekonomskih reform, torej klasične parlamentarne demokracije in kapitalizma.

DOLGA ROKA PRAVICE
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu zbira informacije o morebitnih vojnih zločinih storjenih v Afganistanu. Tožilec zbira dokazno gradivo tako o morebitnih vojnih zločinih Talibanov kot NATA. Zbiranje podatkov je možno, saj je Afganistan ratificiral Rimsko pogodbo, s katerim je bilo ustanovljeno sodišče. Njegove zaveze so tako za državo obvezujoče. Sodišče lahko obravnava primere genocida, zločinov proti človeštvu in vojne zločine v primeru, da države ne morejo ali nočejo same sprožiti sodnih postopkov.
Urad glavnega tožilca zbira gradivo o sumih vojnih zločinov v Gruziji, Kolumbiji, Keniji, Slonokoščeni obali in Izraelu.

LUKSUZ ZA GENERALA
Pakistanci so se znebili generala Mušarafa lanskega avgusta. Fizično ni več prisoten v državi, saj živi v luksuznem londonskem stanovanju vrednem okoli 1,5 milijona funtov. Njegovo varovanje stane 25.000 funtov dnevno. Zanj skrbi 8 pripadnikov Scotland Yarda in ekipa upokojenih pripadnikov pakistanskih posebnih enot. Prevaža se v blindiranem avtomobilu.
Nekateri britanski politiki so nad tem ogorčeni. Država predobro skrbi za pakistanskega generala, ki mu grozijo tožbe zaradi zločinov proti lastnemu prebivalstvu. Njegovo bivanje v Veliki Britaniji je žalitev za britanske Pakistance in ostale muslimane ter norčevanje iz demokratičnih vrednot.
Pervez Mušaraf poseduje začasno dovoljenje za bivanje v Veliki Britaniji. Stalno bivališče si namerava poiskati v zalivskih državah ali ZDA, kjer prebiva tudi njegov sin.

Jura Štok