Vest

Postopek notranje revizije na uradu za verske skupnosti ni omogočal zelene luči za ponovno imenovanje Draga Čeparja za direktorja urada, je dejal generalni sekretar vlade Milan Martin Cvikl. Po njegovih besedah je v poročilu, s katerega je danes v soglasju s premierom umaknil stopnjo tajnosti, ključno to, da so se nepravilnosti ponavljale. Kot pojasnjuje Cvikl, poročilo revizije na imenovanje Aleša Guliča ni neposredno vplivalo, je pa neposredno vplivalo na to, da se ni odločil, da bi vladi za direktorja predlagal Čeparja. Glede spornih 500.000 evrov proračunskih sredstev, ki jih je prejšnja vlada s sklepom dodelila Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji, je dejal, da zaradi tega obstaja sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja pri nekdanjem generalnem sekretarju Božu Predaliču, nekdanjem ministru za finance Andreju Bajuku in nekdanjem direktorju urada za verske skupnosti Čeparju. Kot navaja revizijsko poročilo, je takšna dodelitev sredstev sporna z vidika zakona o javnih financah, po Cviklovih besedah pa bi Čepar na to lahko opozoril.

Milan Martin Cvikl za Vest o odstopu in pritiskih iz Vatikana:

V poročilu je med drugim zapisano tudi mnenje, da “notranje kontrole urada za verske skupnosti v celoti ne zagotavljajo učinkovite in racionalne porabe proračunskih sredstev”. “Gre za to, da je urad za proračun ministra za finance že leta 2004 opozarjal na določene nepravilnosti pri dodelitvi sredstev,” pojasnjuje Cvikl. Po njegovih besedah je ključno, da naj bi se sredstva dodeljevala z javnim razpisom, a temu ni bilo tako. Z novim direktorjem urada Alešem Guličem sta, kot pravi Cvikl, “v proračunski razpravi predlagala, da se za leto 2010 in 2011 sredstva v višini 300.000 evrov, če bo vlada to sprejela, z javnim razpisom dodeljujejo verskim skupnostim. Tako da je transparentno kdo, kaj, za kaj dobi in da se potem izvajajo tudi neke notranje kontrole”.

Uvodni generalni sekretar vlade:

Glede tega, ali je šlo za zavajanje ali nerazumevanje, kar je v torek omenjal premier Borut Pahor, je Cvikl dejal, da je vlado 3. septembra korektno obvestil o predlogu za imenovanje Guliča in o tem, zakaj ni predlagal Čeparja. Na vprašanje, ali sta s premierom danes prišla do skupnega zaključka, da je bil to nesporazum, in tako ostaja na mestu generalnega sekretarja, je Cvikl odgovoril, da generalnega sekretarja vlade na predlog predsednika vlade imenuje vlada. “Jaz sem zavezan delu te vlade, dokler me ta ne bo razrešila. Ocenjujem, da ob težkih situacijah v vseh zadevah, ki so, vlada dela korektno,” meni Cvikl. “Današnji pogovor s predsednikom vlade razumem predvsem kot dogovor o tem, da je bil očitno nesporazum, da ga je treba pojasniti,” zatrjuje Cvikl. Ob tem je poudaril, da je imela vlada 3. septembra, ko je odločala o imenovanju novega direktorja urada, za to “vse pravne podlage in da je bila popolnoma in polno informirana o vseh zadevah”. Dodal je, da je bila odločitev 3. septembra težka.

Generalni sekretar vlade odgovarja novinarjem (v celoti za sladokusce):

Na vprašanje, ali je njegov položaj varen in ali je predsednik vlade danes omenil, da morda razmišlja o novem generalnem sekretarju vlade, je Cvikl dejal, da po zakonu o javnih uslužbencih položaj nobenega direktorja “ni varen prvo leto ali šest mesecev po tem, ko pride novi minister”. Za generalnega sekretarja se lahko po njegovih besedah predlaga razrešitev na vsaki seji vlade. Ob tem je zanikal, da je Pahor danes nakazal, naj Cvikl sam razmisli o odstopu. Kot pravi, pa verjame, da je po pojasnilih premierju in na novinarski konferenci jasno, da “nisem lagal, da nisem nikogar zavajal in da so bili na mizi vsi argumenti”. Na vprašanje, ali on zaupa predsedniku vlade, je odgovoril: “Mislim, da predsednik vlade dela korektno, so pa razmere izredno težke.”

Revizijo v uradih vlade in službah ministrstev, kot pojasnjuje Cvikl, opravljajo skupne notranje revizijske službe, njihov program pa je določen na podlagi zakona o javnih financah. Po njegovih navedbah se postopek trenutno izvaja v Statističnem uradu RS in Uradu vlade za komuniciranje, kjer so podali prošnjo, da se revizija razširi še na STA. O tem, zakaj imajo poročila notranje revizije oznako interno, je Cvikl dejal, da so ta za razliko od poročila računskega sodišča namenjena predvsem temu, da se vzpostavijo notranje kontrole in so namenjena pretežno samemu direktorju. Cvikl je tudi ponovno pojasnil, da se je pri izbiri novega direktorja urada odločal med bivšo ministrico Mojco Kucler Dolinar in bivšim poslancem Alešem Guličem. “Če bi se odločil za bivšo ministrico, bi bilo manj hude krvi s strani nekaterih,” je prepričan sekretar.

Ob tem je pojasnil, da je bilo odločanje med Kucler Dolinarjevo in Guličem zelo enostavno, saj so imeli že nekateri člani posebne natečajne komisije pri Kucler Dolinarjevi “določene zadržke”, ki jih pa pri Guliču ni bilo. Za Guliča se je torej odločil, “ker je bil s strani posebne natečajne komisije predlagan kot primeren strokovno usposobljen kandidat”. Slednji bo po njegovem mnenju svoje delo “dobro opravljal”. Glede četrtega kandidata za direktorja Gregorja Lesjaka pa je Cvikl pojasnil, da se zanj ni odločil, ker je “v postopku izdelave določene raziskovalne naloge prijavil neko versko skupnost in s tem vendarle neustrezno deloval kot javni uslužbenec v nekem uradnem postopku registriranja verske skupnosti”. Ta način po Cviklovem mnenju namreč ni primeren. Sicer pa bo Lesjak, kot pravi Cvikl, v naslednjih mesecih “ponovno delal na uradu za verske skupnosti kot strokovnjak, ker mislim, da ima za to nedvomne sposobnosti”.