Vest

Finančni minister Franci Križanič na podlagi javnofinančnih prihodkov ocenjuje, da bo Slovenija letos zabeležila zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za okoli pet odstotkov. Je pa preuranjeno razpravljati o tem, saj ne vemo, kakšna bodo gibanja v tretjem in četrtem četrtletju, je dejal po današnji seji vlade. Od avgusta naprej so se razmere izrazito izboljšale, je dejal Križanič. Napovedi za konec tega leta se izboljšujejo, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal tudi premier Borut Pahor. V prihodnjih dveh letih vlada pričakuje stagnacijo gospodarske aktivnosti, zato po Pahorjevih besedah ne sme dovoliti, da bi proračunski primanjkljaj presegel pet odstotkov BDP. “To je tista vzdržna številka, zaradi katere lahko primanjkljaj pokrijemo brez večjih skrbi,” je dejal.

Vlada na svoji seji v četrtek ni opravila obravnave jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2009, ki jo pripravljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti namreč še ni pripravljen, a bo po Križaničevih besedah izrazito povečal investicije, zaradi česar naj bi bila UMAR-jeva ocena ugodnejša. Iz UMAR-ja so po seji vlade sporočili, da je direktor Boštjan Vasle vlado seznanil z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj. Ker napoved vsebuje tudi predpostavke, ki jih je vlada obravnavala v dokumentih interne narave, je bila sprejeta odločitev, da bo napoved še nekaj dni ohranila oznako interno. Javnosti jo bodo predstavili takoj po umiku te oznake, predvidoma prihodnji teden, so obljubili.

“Vlada bo jesensko napoved gospodarskih gibanj še enkrat obravnavala, ko bodo znani vsi vzvodi, s katerimi lahko proračun spodbudi gospodarsko rast,” je napovedal Križanič. Pahor pa je izrazil upanje, da bo socialni dialog prinesel rezultate. Moramo poskrbeti, da v proračunu ne bodo le plače in pokojnine, temveč se bo našel prostor tudi za investicije, je dejal. Križanič pričakuje, da bo UMAR pri pripravi jesenske napovedi upošteval multiplikativne učinke javnih investicij v prihodnjem letu. Evropska sredstva, namenjena pretežno tem investicijam, se namreč izrazito povečujejo. Poleg tega se začenjajo tudi nekatere velike energetske investicije, tako da naj bi bili njihovi učinki na gospodarsko rast večji od sedanjih pričakovanj. Slovenija naj bi sicer prihodnje leto zabeležila gospodarsko rast v višini enega odstotka.

Pahor je ponovil, da vlada v času krize posveča veliko pozornost solidarnosti. “Bremena krize smo poskušali porazdeliti, kolikor je le mogoče pošteno,” je dejal ter dodal, da je treba upoštevati medgeneracijsko solidarnost. Vlada mora poskušati preko socialnih transferjev pomagati vsem tistim, ki so se znašli v socialno težjem položaju, in to ne glede na status, je dejal. Ne gre le za upokojence z nizkimi pokojninami, so tudi drugi ljudje, ki imajo nizke prejemke, je povedal.