4. oktober, 2009 | Katja Lenart

Faušija po afriško

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Dragi sonarodnjaki,
vase me je potegnil tale vrtinec vsega, cirkuliram okoli in hiperaktiviram telo in duha.

Studio smo finiširali zadnje tedne. Z Rogerjem sva zidala, kitala, brusila, spajkala, rezala, hoblala, kupovala žarnice, prenašala opremo, snemala, fotkala, jedla ino pila, švicala…ni da ni. Potem sem pleskala, pometala, kuhala, spet pleskala, igrala harmoniko, plesala, spet pleskala, montirala, čvekala, pela in preganjala leteče črve in drugo golazen.

Odgovornost me je prizemljila, rada komuniciram z obiskovalci, gosti, sponzorji. Ekipca se je sprostila, zdaj vidijo, da bo šlo.

Noah potrka takole zvečer na duri in potiho zakašlja. Potem sedi ob meni kakšno urico in se pogovarjava, kako bomo kaj rešili, kako smo kaj dobro speljali, kaj bomo storili z ograjo, kako ga Fred jezi…In potem vzame mojo pipco, natlačiva tobak vanjo (mi lahko kdo prinese še kakšen paketek tega odličnega tobaka za pipco, prosim?) in skadiva pipco miru. Šef kuhinje je, pomemben člen v naši ekipi (in komaj enaidvajset let je star!). Potem stakneva glavi in ustvarjava nove jedi (šit, kakšno hudo musako sva sčarala!)

In svet je s te strani ravno tako velik in okrogel. Ko ponoči zmanjka štroma, si ogledujem nebo. Zvezd je nebroj in zadnjič sva iskala severnico.

O denarju ne bom izgubljala besed. Nima smisla. (In ni sveta vladar, zapomnite si to…je pa nekakšna nuja)
.

Zadnjič smo ga po sobotno zažurali. Plesala sem kakšnih šest ur, ritem je nor. Muzikalije dišijo po rastafari Marleyu, jazz si utira pot do ušes v kombinaciji z afriškimi djembami. Ekperimenti so večinoma uspešni, še več…aplaudiramo jim.
Gardens bend sestoji iz đezovskega vokala, kitarskih strun, klavirskih tipk, harmoničnega meha in kakopak afriških bobnov. Tale četrtek je bil fenomenalen, brez heca. Ampak…vedno je ampak.

Okoli polnoči je uletel okoliški chairman (neke vrste nadzornik našega območja), zatežen, kot pač pritiče tej funkciji. Cyprian me je tiho povlekel stran od bobna, takoj mi je bilo jasno, da je nekaj narobe. V hipu sem odložila pivce (v travo, kakopak, dež nam je napravil zelenje).

“Tamle te išče en gospod. Pizdarija…”

Pa sva šla skupaj do njega. Naj pove, kaj ga tare.
In je začel.

“Že zadnjič sem vas opozoril, da ste preglasni. Zdaj imam dovolj.”

Ahjoj, spet ista pesem. In jaz sem mu že zadnjič povedala za naše četrtkove jamme, muziko. Tudi glasnost smo zminimalizirali, Rogerjeva dva super-duper vodoodporna zvočnika sta sicer res lahko ultra glasna, vem, ampak…lepo vas prosim!
Zatežil je nek profesor, ki je sredi noči želel v miru brati časopis, pa sestrska naveza, ki živi skupaj z patrom tule zraven (oni so lastniki praktično celega Nkozija, pod njihova vrata nonstop curljajo plave kuverte, pa je mir) v luksuzni rezidenci z bleščečo fasado in lepo pokošeno travico. Ah, sem pomislila, dihaj, Katja. Diplomatsko se bomo pomenili, pa bo. S Cyprianom sva se spogledala, jasno je bilo, da je tale gospod hudo znerviran (pa tudi ozadje zgodbe poznam, gospodu morijo ljudje, ki menijo, da jim odžiramo posel).

“Ljudje so me poklicali, sredi noči, češ, da slabo opravljam svoje delo. To je to, nič več opozoril, jutri vas bomo zaprli.” (Ja, to je tukaj čisto možno, tale cerkvena mafija - lastniki ozemlja, na katerem so Gardensi - ima monopol).

Požrla sem slino in globoko vdihnila. Ni ga gospoda, s katerim se ne bi mogla pomeniti. Vsakič znova je to izziv (te situacije, ki mi pljusknejo adrenalin po žilah). No, pa dajmo.

“Kdo se pritožuje, gospod chairman? Ko sem se pogovarjala z okoliškimi prebivalci, so bii nad konceptom naših vrtov navdušeni. ”

“S kom pa ste govorila?”

“Hja, spoštovani chairman, imen se pa res ne spomnim. Kako neki, še vašega težko izgovorim…”

V hipu se je naelektrena elektrika med nama nekoliko sprostila, nasmehnil se je.
Pojasnil je, da so ga zbudili razjarjeni profesor, sestra iz tiste rezidence, pa neke tete iz spodnje sestrske rezidence.
S Cyprianom sva se še enkrat spogledala, s takim začudenim pogledom. In je on prevzel situacijo, gospod mu je spoštljivo prisluhnil.

“Zakaj pa ne bi, spoštovani gospod, sklicali sestanka z vsemi, ki se pritožujejo nad jakostjo zvoka v The Gardens? To je, recimo, moj predlog…” Seveda sem se namuznila, dobro mu gre, sem pomislila.

Visokorasli mož je za trenutek pomolčal, se nasmehnil mladeniču na moji levi in sklenil:
“To imate pa prav. To je dobra ideja.”
In dodal, da mu ljudje morijo, ker naj ne bi dobro opravljal svojega dela. In da je grozno, ko ga takole zbudijo (?) sredi noči in se pritožujejo nad nami, sosedi (dasiravno je skorajda vsak vikend prav na hribčku tule zgoraj grozljivo glasen študentski žur, ki nas tuc-tucira do jutranje zarje, pa jih očitno nikoli ne zmotijo).

Naš pogovor je sicer menda trajal neskončno dolgo, umaknili smo k glavnemu izhodu in opazovali jamm tam spodaj. Priznam, tu in tam se kdo malce bolj zadrl, kakšen navdušen krik je bilo tudi slišati, veselje pač. Ampak, tudi gospod chairman se ni niti za hip zdrznil.

Potem sem vztrajala, da pokličemo tistega profesorja tule zraven, ki bojda ni mogel spati in naj bi ga celo zmotili pri branju. Ah. Dolgočasen sogovornik, pa vendar sva klepetala skoraj 15 minut (Cyprianu sem požrla airtime-a za jurja in pol šilingov/okoli evra, če se ne motim).

Doktor je nenehno ponavljal, da smo preglasni, da ljudje jokajo zaradi našega hrupa, v bolnici zraven pa naj bi celo umirali. Pa ne zaradi našega hrupa, jebemomast!
Potem sem glasno poudarila, da tale naš chairman ni prav nič kriv (in mu pomežiknila), dodala, da odlično opravlja svoje delo in da ravnokar ugašamo naše glasne naprave (no, malo smo jih pa res stišali, žur se je zavlekel do pol petih, se mi zdi…). Doktor se je malo umiril, nekajkrat sem se mu zelo počasi in razločno opravičila, potem sva se poslovila do naslednjič, ko se bova srečala v živo.

Chairman je bil sicer vidno zadovoljen, le še enkrat je poudaril, da je tole pač njegovo delo. Ponudila sem mu pijačo, pa je rekel, da se mu mudi in da bova nazdravila naslednjič.

“Kaj pa promocijski žuri za pivo, ki so vsak teden tule zgoraj, prav pred doktorjevimi durmi, sestrskim stopniščem? Hočete reči, da jih preglasimo?”

“No, ja…vem, tudi jaz ne morem spati zaradi njih, a tako pač je…”

Malce smo še poklepetali, s Cyprianom sva ga malce omehčala, razumel je bistvo. Sicer je obljubil, da nam bo prinesel uradno pisemce s pritožbo (ker da je to pač njegovo delo), a da je najbrž res najbolje, da skličemo sestanek z okoliškim prebivalstvom, ki jih bom najprej bogato pogostila (ja, bom pač en dan skuhala najboljše možno kosilce) in potem se bomo malce pomenili.

Včeraj smo z ekipo družno sklenili, da poslej ob vsakem glasnem bližnjem žuru pokličemo chairmana (jaz ga bom sicer le ob izredno glasnih situacijah, večinoma ga bo, se mi zdi, klicala Maureen, ki bo tarnala, da leži v bolnici in zelo trpi zaradi preglasne glasbe, ki se vije iz bližnjega hrupišča z imenom Malcolm’s). In to je to.

Tile naši vrtovi gredo nekomu res močno v nos. Vse smo že naredili, kar smo lahko. Jaz sem nekaj tednov zapored obešala posterje (obvestila), da imamo v Gardensih ob četrtkih živo glasbo, ljudje vedo za nas. Pogovarjala sem se z ljudmi, ki živijo okoli nas, tistim, ki bi jih teoretično in praktično lahko motili (sredi najbolj hrupnega večera sem se sprehodila okoli in testirala zvočno jakost hrupa, ne ga srat, no…). Predstavljala sem se jim in trkala na vrata, se pogovarjala z njimi, jih pojasnjevala. In niso se pritoževali, večino je motil hrup, ki prihaja iz centra Nkozija, kadar so tam promocije pijač). Njah, očitno nisem govorila s pravimi…

Skratka, tudi to je del tega življenja. V bistvu me tole prav zabava. Pridno se učim in inhaliram.

Vsi ti gospodje in gospe, ki nam grenijo četrtke in grozijo, da nas bodo utišali za vedno pa pač nekaj morajo početi. Komaj čakam, da jih spoznam. Do danes jih ni bilo blizu, lahko, da je chairman zgolj računal na kakšen procent od dobička, ne vem. Tako mi pravijo ljudje tod okoli. Sinoči smo ga zaharali tukaj v centru vasi, to je šele hrup, madonca.

Kaj čem, tudi to je nuja, stranski učinek užitka. Saj ni bistvene razlike kot je bilo v Ljubljani. Tam so nam ob polnoči na vrata potrkali gospoda policaji, češ, da se sosedje spet pritožujejo. Nikoli niso spili šnopca, češ da se v službi striktno držijo navodil. Prpe.

Vedno bodo ljudje, ki nimajo življenja. Ob polnoči se bodo spravili k branju televizije, štrikanju, pisanju avtobiografije…in potem jim bo postalo doglčas.

Kako pa kaj vaši sosedje, je kaj pristne slovenske faušije? Eh…
Preživeli bomo, pa tudi zaprli nas ne bodo.

Naj vam bo spanec miren in zadovoljiv, nedelja pa jesensko sveža (ah, to jesensko listje pogrešam…).

Lepo pozdravljam, naj bo mirna gruda domača.

Katja Lenart
eno uro pred vami
Nkozi, Uganda.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
33 x komentirano
  • luka je rekel/-la:

    Dej to mal poslikaj…tko bolj panoramsko…da si bomo lohka mal bolj predstavljali te The Gardens pa okolico….

  • NoMercy je rekel/-la:

    v SVN velja: po 23:00 je mir zunaj. pika. Razen napovedanih in prijavljenih veselic, zborov, … 1x na leto v vsaki vasi, četrti.

  • Bor je rekel/-la:

    http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042304246

    Papež z mašo v Vatikanu odprl sinodo afriških škofov

  • Katja Lenart je rekel/-la:

    hahahahaha….(Bor) :)

  • Katja Lenart je rekel/-la:

    “Med občutljivejšimi vprašanji, ki se jih bodo škofje najverjetneje lotili na sinodi, je tako tudi odklonilno stališče Vatikana do uporabe kondomov, ki bi po mnenju številnih lahko preprečili širjenje aidsa na celini.

    Med svojim prvim uradnim obiskom v Afriki marca letos je papež sprožil številne kritike z izjavo, da je aids “tragedija, ki je ni mogoče preseči zgolj z denarjem ali z razdeljevanjem kondomov, ki, prav nasprotno, probleme samo še povečujejo”. Delovni dokument za tokratno srečanje v Vatikanu glede tega piše, da je učenje za “podpiranje moralnega družbenega vedenja” ključno za boj proti aidsu.”

    Mi prodamo fuuuul kondomov tle v baru, vsak dan. Še en “brother Neki” jih je zadnjič pršu kupit, pa mu je blo fuuul nerodno…500 šilingov en. Pa kul so. Noben tabu niso, vsaj ne tle v Ugandi, pobje so spretni z njimi ;)

    no, safe sex, people.
    lp,
    k.

  • gyzar je rekel/-la:

    js sm tud za fotke.

  • Luka je rekel/-la:

    Drž se Katja!

  • Katja Lenart je rekel/-la:

    bom, obljubim.
    grem v akcijo, pa bom šla na hrib tule zgori, pa škljocala.
    sej ene par jih je pa že bilo obljavljenih v prejšnjih kolumnicah ;) prov od The Gardensov …pa moje ekipce.

    lp,
    šibam delat dalje,
    k.

  • BaraKuda je rekel/-la:

    ..saj veš, če bi se favšija svetla, bi bla SLO kot Las Vegas…

  • Nikolovski je rekel/-la:

    V dobro voljo si me spravla! Kapo dam dol pred tabo punca!!

  • Bunekr je rekel/-la:

    meni se ti zdiš eno zateženo bitje ki je dokončalo nek levi fax in misli da je s tem pogoltnilo vse modrosti tega sveta in katero upošteva le tisto za kar sama meni da je prav, skratka nobene tolerance … še dobro da te ni na gobec zihr si mu sikala s svojo prepotenco.

    • ko je rekel/-la:

      O moj bog, pa kje se najdejo taki Bunekrji? A se ne da kej z njimi narest? Ne, ne, k smo levičarji.

    • Katja Lenart je rekel/-la:

      bunekr,
      ni problema.
      upam, da boš zdaj lažje spal(-a), dihal (a-). travme moraš dat ven, sicer boš vedno taval (-a) v megli, Freud in Jung sta pa žal že pokojna.

      O faušiji bova pa kdaj drugič, ko bo moj tolerantni prag presegel tvoj nivo in ko mi zašijejo razbiti gobec.
      buahhahahahaaaaa
      (hvala za skrb & ostani z nami)

      pozdravi mamo (pomagaj ji kdaj skuhat, kaj oprat namesto tebe…) in zalij domače rože. papa

      ino
      faks, ki sem ga dokončala je bil pa res levi (zato sem pa v Afriki pristala, haaaaaahaaaaaa). vse ok, sam mal preveč kulture imajo, bojda…

      lp,k.

  • Bunekr je rekel/-la:

    ti ki svet najbrž doživljaš samo kot I - ME - MINE - s svojim osnovnošolskim kracanjem (hud nivo ni kaj) samo potrjuješ tisto kar sem navedel prej - za tvoje iskrene dobre želje in skrb za vse travme, mame, rože … itd pa HVALA ENAKO

    pa čeprav junga in freuda, ne obupuj, morda vseeno še ni prepozno zate, morda ti kak primat tam doli ali več njih, posamezno ali vsi neankrat pomaga do razsvetlenja … morda pa samo rabiš čas.

    • miha je rekel/-la:

      bunekr si pa totaln butec pri komentarjih,če nimaš kaj bol pametnega pisat raj utihni!!!!!!!!!

      Katja carica si,ti res veš kaj hočeš,smo veseli za te ,še večkrat kaj napiš
      čakamo na tvoje kolumne,da zvemo še kaj več.

      lp
      tvoj oboževalec

    • Bunekr je rekel/-la:

      mihec …. priden bodi …

  • eneja je rekel/-la:

    se pridružim Katji,raje pejd pomit posodo itd………

    veš bunekr iz tebe pa res seva SLO faušija in to čista,kam drvimo?

    • Bunekr je rekel/-la:

      :-D foušija do česa, malarije, lakote … naj se punca raje malo zagleda vase, izkaže malo sočutja do ljudi v bolnišnici, in naj raje začne ramišljat in pisat in osveščat slovenceljne o problemih, ki jih tako imenovani razviti svet dela afričanom, kot pa da hodi dol delat pizdarije in potem še tukaj nekaj gnojit s temi bedarijami!!!

  • Zbik je rekel/-la:

    Bunekr, veš kaj je tvoj problem? Prepameten si za ta forum in te je škoda za te bedake tukaj.
    In še nekaj je: ne le, da te ne razumejo. Tudi če bi te razumeli, so pretrmasti, da bi dojeli BISTVO, da bi dojeli za kaj GRE. In tudi če bi dojeli, bi TAJILI. Torej? S takimi nič ne dosežeš.
    Mogoče bo lažje kje drugje…

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Vse njeno nakladanje kaže na to, da se gre Katja Lenart nekakšno zasebno pustolovščino pod kuliso humanitarnega aktivizma.

    Afrika in mi bi jo zalahka pogrešili.!

    Še vedno čakam na pojasnilo, koliko koristi je od takega njenega “altruističnega odrekanja”in prodajanja pameti ter za čigav denar krade Bogu čas po Afriki?

    • Zbik je rekel/-la:

      Tisto o presežku pameti velja tudi zate Mefisto. A še nisi opazil, da ti tu noben ne seže niti do kolen. Se splača ukvarjati s takimi zgubami? Ponosen bodi na to kar si in kar boš še postal.

    • katja iz afrike je rekel/-la:

      Mefisto, seveda gre za zasebno pustolovščino. Kaj ti pa ni jasno?

      Ste me ŽE zlahka pogrešili, dasiravno se še vedno oglašaš, torej me pogrešaš.

      Pojasnil je bilo toliko, da bi jih tudi najbolj retardiran primerek zlahka doumel in razumel. In ne bom se ponavljala, glede na to, da obvladuješ komentiranje, si gotovo zrel tudi za najbolj preprost google search (lahko pa se poslužiš tudi tega na tej strani).

      Zdaj pa dovolj,
      faušija po slovensko je pridobila na teži, pazi(te), da vas ne raznese.
      Pa lp,
      k.

    • Bor je rekel/-la:

      Ah, pusti Mefista, on itak samo zlo širi.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Resnim in pametnim mislim po navadi ni kaj dodajati, poneumljanju ljudi pa je treba stopiti na prste in to se dogaja tudi vajinim globokoumnostim!

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Pripis

    Še vedno nisem dobil nedvoumnega pojasnila, za čigav denar se vrla Katja poti po Afriki in osrečuje nezahtevno bralstvo?

    • Mimi je rekel/-la:

      Mefisto, zdaj bom pa jaz tebi rekla da se sprenevedaš, kajti vsakič samo vprašaš in kao pustiš odprto? naprej te pa ne zanima več (da boš lohk naslednjič to isto vprašal)?
      Namreč v vsaj dveh kolumnah si dobil 2 direktna linka na odgovor in če bi te to res tolk zanimalo, da vsakič vprašaš, bi 1x kliknil tud na podane linke.
      Katja L. je napisala, da s svojim cashem se gre tole..
      tolk da dobiš direkten odgovor (pa še potem te imam na sumu, da boš naslednjič spet vprašal). :o)

      Katja, ljudje so povsod ljudje; dobri in slabi, zavistni in dobro misleči/želeči…
      Nimaš kaj, karkoli se gre kdo -in kjerkoli- mora računat na + in - fidbek.
      Več teže polaga, bolj je še dalje v tem šmornu.
      Pač si si zadala, si zastavila, zdaj pa pelji to in jemlji kot praviš da že itak jemlješ - kot izziv - z vsemi malimi izzivčki na tej poti.

      lepo se imej!

      p.s. Nekje si spraševala (v prispevku kjer si omenjala magijo) po nasvetu; hehe, odštekano ti je iz tega dela sveta dajati nasvete, saj če oni sami nimajo protiukrepov, jih nihče nima. ;)
      Gotovo imajo razne koreninice in zeli, tako je nesmiselno svetovat ‘naše’ bele omele in podobno.
      Je pa itak seveda tako kot si rekla oz. so ti rekli (pa če se sliši še tako odštekano, preveč preprosto ali nam ni blizu): edino ljubezen, molitev…
      Kajti če in kjer je svetloba, imamo tudi sence, vendar so samo sence.
      Če pa je tema, je pa treba samo prižgati luč… ali: proti negativnemu se lahko *borimo* samo s pozitivnim, druge ni. :)

    • Bor je rekel/-la:

      Na svetu si, da greš za soncem in da s sveta odganjaš sence :)

    • Mimi je rekel/-la:

      Bor, sploh ni treba nič(esar) odganjat. ;)
      Sonce ne odganja, sonce privablja (a tudi povzroča… tudi sence…).
      Preprosto moraš *svetit*, *žaret* (vendar ne z namenom/motivom odganjanja, niti v bistvu privabljanja) - preprosto biti to kar si, skušat bit najboljši Ti sam. To je edini *recept*. :)
      Only strong can survive! ;)

    • Bor je rekel/-la:

      Mimi, imaš prav, star izrek. Senca je pomembna, ampak le če je eko :), da ni naprimer salonitna streha ali pa oblak dima uničenja.

  • katja iz afrike je rekel/-la:

    hvala vam za vse. zelo cenim vsak komentar, pripombo, resno.

    mefisto me pa sploh ne nervira, se nimam časa ukvarjat z bedaki.

    Lepo bodite!
    K.