18. oktober, 2009 | Elena Pečarič

EU poslanci/ke o Lizbonski pogodbi

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

V Hiši Evropske unije na Bregu 14 v Ljubljani so z novim mandatom uvedli tudi novo prakso tiskovnih konferenc z nacionalnimi EU poslanci in sicer vsak mesec ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu. V petek so se vabilu odzvali Romana Jordan Cizelj (EPP), Tanja Fajon in Zoran Thaler (S&D) ter Ivo Vajgl (ALDE).

Elena Pečarič

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
30 x komentirano
  • konec je rekel/-la:

    Vajgl liberalec?

    ha, ha, ha, ha,

  • konec je rekel/-la:

    Uboga EU.

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Proračun 2010: načrt za oživitev gospodarstva in sklad za mlekarje

    Pri glasovanju o proračunu EU za prihodnje leto bodo evropski poslanci verjetno zahtevali dodaten denar za načrt za oživitev gospodarstva in 300 milijonov evrov za sklad pomoči mlekarski industriji. Glavni namen Parlamenta je zvišati proračunske postavke na raven iz prvotnega predloga Komisije, ki jo je Svet znižal.

    Odbor za proračun je na svoji seji v začetku oktobra oblikoval zahtevo, da je treba za nove programe, kot je načrt za oživitev gospodarstva, zagotoviti tudi svež denar. Poslanci bi radi povišali odhodke za dodatnih 1,5 milijarde evrov, ki bi bili namenjeni investicijam v energetiko: sistemi za prenos plina in elektrike, vetrne elektrarne in razvoj tehnologij za zajemanje in varno shranjevanje CO2.

    Parlament bo glasoval tudi o skladu za pomoč mlekarski industriji. Odbor predlaga, da bi bilo zanj namenjenih 300 milijonov evrov, kar ima več možnosti za uspeh pri pogajanjih s Svetom od prvotno predlaganih 600 milijonov. Za reševanje krize v mlekarstvu bi morala Unija po mnenju poslancev prek drugih instrumentov sicer nameniti še dodatnih 631 milijonov.

    Če bo Parlament na plenarnem zasedanju podprl dopolnila odbora za proračun, bi predvidena plačila v letu 2010 dosegla 127,5 milijarde evrov; stališče Sveta je 120,5 milijarde, predlog Komisije pa 122,3 milijarde. Obveznosti pa bi znašale 141,7 milijarde evrov; stališče Sveta je 137,9 milijarde in predlog Komisije 138,6 milijarde.

    Resolucija o svobodi obveščanja v Italiji in drugih državah EU

    Po nedavni razpravi o svobodi obveščanja v Italiji in drugih članicah Unije bo Parlament na tokratnem zasedanju v sredo opoldne glasoval še o resoluciji. Številne politične skupine so v razpravi zahtevale oblikovanje evropske zakonodaje o lastništvu medijev.

    Na razpravi 8. oktobra so politične skupine ELS, ECR in EFD opozarjale, da Evropska unija ne bi smela biti prostor za reševanje notranjepolitičnih razprtij. Skupine S&D, ALDE, Zeleni/EFA in GUE/NGL pa so, nasprotno, od Komisije zahtevale, da naj pripravi predlog skupne zakonodaje o pluralizmu medijev.

    Nagrada Saharova za svobodo misli 2009

    Ime letošnjega dobitnika nagrade Saharova za svobodo misli bo znano v četrtek opoldne, ko bo predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek na plenarnem zasedanju sporočil odločitev Konference predsednikov. Podelitev nagrade bo sicer na decembrskem zasedanju.

    Trije nominiranci, ki sta jih 6. oktobra skupaj predlagala odbor za zunanje zadeve in odbor za razvoj, so:

    - palestinski ginekolog Izeldin Abuelajš;

    - švedska novinarka eritrejskega rodu, politična zapornica Dawit Isaak;

    - Ljudmila Aleksejeva, Oleg Orlov in Sergej Kovaljev v imenu organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji.

    Poslanska vprašanja predsedniku Komisije Joséju Manuelu Barrosu

    Evropski parlament bo prvič uporabil svojo novo pristojnost, čas za vprašanja predsedniku Komisije. José Manuel Barroso bo v torek popoldne po začetnih 30 minutah odgovarjal na vprašanja predsednikov političnih skupin o katerihkoli konkretnih temah, v naslednje pol ure pa bodo prišli na vrsto poslanci, ki bodo predhodno predložili vprašanja o aktualnih zadevah. Tema tokratnih vprašanj bo vpliv finančne krize na zaposlovanje in socialno kohezijo.

    Čas za vprašanja predsedniku Komisije, odslej redna točka na zasedanjih v Strasbourgu, je ena od sprememb poslovnika glede vodenja in poteka sej, ki jih je sprejel Parlament v prejšnji sestavi. Podrobnosti najdete prek spletne povezave na dnu strani.

    Struktura diplomatske službe EU

    Poslanci bodo sprejemali resolucijo o načrtovani evropski diplomatski službi, s katero se zavzemajo, da bi bila služba del strukture Komisije in financirana iz proračuna Unije, kar pomeni, da bi Parlament lahko zagotavljal demokratični nadzor njenega delovanja. Na zasedanju bodo parlamentarci glasovali o resoluciji in se seznanili s potekom pogajanj z državami članicami.

    Komisija in Svet že pripravljata organizacijski predlog za oblikovanje prihodnje skupne diplomatske službe EU, Parlament pa bo svoje stališče sprejemal najprej na izredni seji odbora za ustavne zadeve v ponedeljek, 19. oktobra in nato z glasovanjem o resoluciji v četrtek.

    Ustanovitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje je predvidena z Lizbonsko pogodbo, v njej pa bodo zaposleni uradniki iz Komisije, Sveta in držav članic, ki bodo nudili strokovno podporo visokemu predstavniku za zunanje zadeve. Organizacijsko strukturo bo določil Svet na predlog visokega predstavnika.

    Priprave na zasedanje Evropskega sveta

    Razprava o prihajajočem vrhu voditeljev držav članic EU, ki bo 29. in 30. oktobra v Bruslju, se bo verjetno vrtela predvsem okoli implementacije Lizbonske pogodbe po končanih ratifikacijah in imenovanj na nove visoke položaje. Svoja stališča bosta predstavila tudi Svet in Komisija.

    Na dnevnem redu Evropskega sveta bodo sicer še stališča za konferenco ZN o podnebnih spremembah, ki bo v začetku decembra v Købenahvnu, gospodarske razmere in nadzor finančnih trgov, potrditev strategije za Baltik, nezakonito priseljevanje in zunanji odnosi.

    Okoljska pomoč državam v razvoju

    Poslanci bodo v torek dopoldne s predstavniki Sveta in Komisije razpravljali o načinih pomoči najrevnejšim državam v njihovih prizadevanjih proti podnebnim spremembam v okviru decembrske konference ZN v Købenahvnu. Vprašanje mednarodne pomoči bo ključno za oblikovanje ambicioznega sporazuma na konferenci.

    Ocene kažejo, da bodo leta 2020 stroški zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in blažitve posledic sprememb samo v nerazvitih državah dosegli 100 milijard evrov na leto. Poslanci v predlogu resolucije pozivajo mednarodno skupnost, naj bistveno poveča finančno podporo deželam v razvoju in poudarjajo odgovornost industrijsko razvitih držav, da revnejšim članicam mednarodne skupnosti zagotovijo zadostno in trajno finančno ter tehnično pomoč.

    Parlament bo resolucijo sprejemal o tej problematiki na plenarnem zasedanju konec novembra v Strasbourgu.

    Vprašanja Komisiji o zamudah pri uvajanju schengenskega sistema

    Zaradi zamud pri uvajanju novega schengenskega informacijskega sistema (SIS II) bodo evropski poslanci zahtevali dodatna pojasnila od Komisije in v torek sprejemali resolucijo o tej problematiki.

    Schengenski informacijski sistem (SIS), ki je skupna evropska baza podatkov o iskanih osebah in ukradenih predmetih deluje že od pomladi 1995. Prvotni sistem je bil oblikovan za uporabo v največ 18 državah, zato so ga morali ob širitvah leta 2004 in 2007 posodobiti.

    Novi sistem SIS II naj bi bil enostavnejši za uporabo, bolj prilagodljiv in varnejši, z možnostjo dodajanja in medsebojnega povezovanja dodatnih kategorij podatkov. Zaradi tehničnih težav uvedba zamuja in je predvidena šele leta 2011, posledično pa zamuja tudi uvedba vizumskega informacijskega sistema (VIS).

    Devet novih držav članic (vse razen Bolgarije, Cipra in Romunije), ki so konec leta 2007 vstopile v schengensko območje, uporablja kot vmesno rešitev za premostitev do uvedbe novega sistema sistem “SIS One 4 All”.

  • Bor je rekel/-la:

    Intermezzo:
    Škandal v Zagrebu: Natov znak se je pred 200 visokimi vojaškimi gosti transformiral v kljukasti križ

    http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042307846

    • Elena Pečarič je rekel/-la:

      Odlično; kar je res!

    • klinc je rekel/-la:

      Faca si :-)

    • Bor je rekel/-la:

      intermezzo2:

      US Drone Attacks in Pakistan Rise Dramatically under Obama
      Investigative reporter Jane Mayer of The New Yorker magazine reveals the number of US drone strikes in Pakistan has risen dramatically since President Obama took office. During his first nine-and-a-half months in office, Obama authorized as many CIA aerial attacks in Pakistan as President Bush did in his final three years in office. At any time, the CIA now has multiple drones flying over Pakistan, scouting for targets. Mayer writes, “there is no longer any doubt that targeted killing has become official US policy.” David Kilcullen, a former adviser to General Petreaus, says that the propaganda costs of drone attacks on civilians have been disastrously high. He recently wrote, “Every one of these dead non-combatants represents an alienated family, a new revenge feud, and more recruits for a militant movement that has grown exponentially even as drone strikes have increased.”

      http://www.democracynow.org/2009/10/19/headlines#3

  • abbau je rekel/-la:

    Elena, pa kako si drzneš našim vrlim poslancem tako nemarno, se pravi argumentirano, sabotirati miting, ki je bil vendar namenjen generiranju patriotskega sentimenta, ne pa tehtnemu drakocepstvu?! (Kot kaže se bodo tiskovke vrstile s predvidljivo frekvenco, zato upam, da to ne bo tvoja zadnja tovrstna intervencija, ampak jim boš redno kalila misli na naslednji obed. Kakor goli so obviseli v zraku, tile cucki!)

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    To je bila druga tiskovka, na prvo sem šla, Žal brez kamere, da bi videla poslance v živo, ker od njih nisem dobila nobenega odgovora po mejlu (izjema je bil Vajgl, ki nas je gostil) glede obiska v Strasbourgu za Freedom Drive. Potem pa se jim poslušala o aktualnih temah in se nisem mogla zadržati, da jim ne postavim nadležnega vprašanja glede evropskega komisarja in o Lizbonski pogodbi. Gospa zadolžena za PR, me je takoj ustavila, češ da so za državljane posebni dnevi odprtih vrat, to pa je za novinarje. rekla sem ji, da se lahko predstavim tudi kot novinarka za Vest. si, no in potem mi je dovolila postaviti vprašanje, na katero so se vsi kislo zasmejali, a nihče ni odgovoril. Sedaj so me uvrstili tudi na mailing listo, tako da sem obveščena o tiskovkah. prav gotovo bom še šla.

  • nemesis je rekel/-la:

    In zdaj bi Vajgl rad,da vržemo stran še 3 milijone EUR za ponovne Evropske volitve za 8 poslanca,ker misli,da bo volitve dobila stranka Zares?

  • abbau je rekel/-la:

    Fino, pristop je vsekakor pravi; videti je, da so nastopi ex catedra, potem ko so bili neusmiljeno (in skoraj v celoti) pregnani z univerze, našli svoje pravo mesto v današnjem prevladujočem političnem diskurzu; posledično se odravlja in zaničuje vsak poseg, vsako nepredvidljivost, vse kar diši po javni intervenciji (tako imenovana “zaniteresirana javnost” pa je dobrodošla le, če ni preveč zainteresirana). (Lep primer iz tvojega prispevka. Manko javne debate se odpravi na dva načina, bodisi z njegovim gladkim zanikanjem - češ: debata je vendar tekla, poglejte vendar ta masivni val evroskepticizma - ali pa s pripoznanjem te pomanjkljivosti, ki mu v isti gesti sledi politika strahu, ki svari in nam vsiljuje tezo, da utegne javna debata privesti do krize vladanja.)

  • Blaž Babič je rekel/-la:

    ne jim povedat vseh for za naslednjo rundo.

    pačas jih sprašuj. korak za korakom.

    a ti maš zdej v teh mrzlih časih bundo?

    najprej se pogrej, potem šele posveti “junakom”.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Gorje, za kake neumnosti se troši obubožani slovenski proračun!

    Delu civilne družbe, ki klati same nemnosti, bo res trebe čimprej priviti pipico.

    Kmalu bodo zahtevali plačilo za še brisanje prahu po Ljubljanici!

  • NoMercy je rekel/-la:

    ane no, kolk je bit fino kar tako proti
    pa malo podjebavati
    in ne imeti pojma

  • Bor je rekel/-la:

    Ali vsi osebki, ki so izvoljeni v EP postanejo njegova nekritična piar služba, oz hlapčiči?

  • Bor je rekel/-la:

    Ministri so se pogovarjali tudi o gensko spremenjenih organizmih

    Zanimiva je bila tudi razprava o gensko spremenjenih organizmih, saj to vprašanje že dolgo dviga prah v EU. Medtem ko je Evropska komisija po predlogu Agencije za varno hrano že večkrat odobrila uporabo določenih gensko spremenjenih organizmov, pa nekatere države članice na čelu z Avstrijo temu vedno znova ostro nasprotujejo.

    Marca so na primer okoljski ministri EU podprli prepoved uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze v Avstriji in na Madžarskem kljub drugačni pobudi Evropske komisije. Tokrat bodo kmetijski ministri spet glasovali o sprejetju predlogov o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koru
    http://www.delo.si/clanek/90530

    • šifra je rekel/-la:

      …AVSTRIJSKA DRŽAVLJANKA ,KI JE TESNO POVEZANA S KMETIJSTVOM, ME JE OPOZORILA …
      ..DA NE BOSTE DEČ
      LALI NAPAK ,ZA VAS ŠE NI PREPOZNO..!

  • umek je rekel/-la:

    Elena, tvoja vprašanja so prava! Se te kar bojijo!

  • Kaka je rekel/-la:

    Bravo Elena!

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Predsednik Evropskega parlamenta vnovič odločno za odpravo smrtne kazni po svetu

    Ob začetku oktobrskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu je predsednik Parlamenta Jerzy Buzek večji del svojega nagovora namenil nedavno minulemu svetovnemu in evropskemu dnevu boja proti smrtni kazni. Ostro je obsodil še vedno prisotno izvajanje kazni po svetu in pri tem izpostavil Belorusijo, Iran, Kitajsko ter ZDA.

    Mednarodni dan za odpravo smrtne kazni, 10. oktober, je od leta 2007 tudi evropski dan proti smrtni kazni. “Evropa na ta dan izraža svojo odločnost in predanost, da se ta nehumana kazen odpravi in ponavlja jasno podporo svetovnemu moratoriju na izvajanje kazni, kot je poudaril tudi Parlament v svoji resoluciji iz leta 2007,” je dejal predsednik Buzek.

    Dodal je, da je odprava smrtne kazni v Evropi in po svetu, skupna obveznost Evropskega parlamenta kot institucije, žal pa na evropski celini ena država še vedno izreka ter izvaja smrtno kazen - Belorusija. Nadaljeval je s obsodbo izvajanja smrtne kazni v Iranu in na Kitajskem: “Še posebej smo zaskrbljeni za usodo tistih Irancev, ki so bili aretirani po spornih junijskih predsedniških volitvah in obsojeni na smrt, ob tem pa še prav posebej zavračamo smrtno kazen za zločine mladoletnikov in ostro obsojamo nedavno usmrtitev Behnuda Šoadžija za zločin, ki ga je zagrešil kot mladoletnik.” Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi usmrtitve dvanajstih oseb, ki so bile obsojene sodelovanja v nemirih v kitajski provinci Xinjiang.

    Na koncu je Buzek opozoril še na izvajanje smrtne kazni v ZDA, še posebej v zvezni državi Ohio, kjer je bilo več usmrtitev z injekcijo po neuspešnih poskusih preloženih.

    Druge teme

    Predsednik Buzek je uvodoma dejal, da je EU po tem, ko je poljski predsednik Kaczynski podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe, korak bližje zaključku procesa, ob čemer je izrazil prepričanje, da se bo tudi s Češko v prihodnosti našla rešitev.

    Poslance je nato obvestil, da bo v sredo prvič na dnevnem redu točka vprašanj za predsednika Komisije, ki bo po njegovem mnenju postala pomemben element za izboljšanje sodelovanja med Parlamentom in Komisijo.

    Enominutni govori poslancev

    Pri točki po potrditvi dnevnega reda je sodeloval tudi slovenski poslanec Jelko KACIN (ALDE, SI), ki je izrazil svoje mnenje o zastoju ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem: “Prihajam iz nekdanje Jugoslavije in kar pomnim smo navijali za Češko-Slovaško, ne le v hokeju, ko je še igrala s SZ, ampak vedno in povsod. Po vdoru sil Varšavskega sporazuma v času praške pomladi, smo se vedno solidarizirali z njimi. Tokrat pa tega ne smem in ne morem, ker bi bilo to v škodo EU, moji državi in bodočih kandidatk. Javno moramo povedati, da smo zaskrbljeni in da se ne pustimo izsiljevati.
    Zato pozivam tudi politične voditelje in javnosti držav kandidatk in bodočih držav kandidatk, da tudi oni gospodu predsedniku Češke Republike dajo vedeti, da se igra z našimi in z njihovimi usodami. Čas je, da se ta igra konča. In to takoj.”

    • šifra je rekel/-la:

      .. ” BESEDA OSVOBAJANJE NI NIKAKOR NE GRE VEČ IZ UST ,KO SLIŠIM ZA G. KACINA ,.KI JE BIL V PRETEKLOSTI “KARIZMA” ZA UPANJE …V ¨”OSVOBODITEV”…!..DANES SE SPRAŠUJEM …?!
      ..V ČEM JE LE POANTA,KI JE NE RAZUMEM VEČ…!

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Thank you for signing the ENIL campaign “Stop the Difference - Make Article 19 of the UN Convention a Reality”.
    We now handed over more than 4300 signatures to EU Parliament President Jerzy Buzek. We collected more than 2000 electronic signatures and our friends at YHD (Association for the Theory and Culture of Handicap) from Slovenia collected almost the same amount in written form in their country. So, we would like to thank them especially for their work.

    The President was not just handed over the signatures, but also 8 demands about independent living (see photo attached). The demands are available on our website in 17 languages. (http://www.enil.eu/enil/index.php?option=com_content&task=view&id=239)

    Jerzy Buzek said that he was open for a debate. He thanked everyone for coming to the Parliament and was impressed by the number of people that were there. He also pointed out the fact that citizens of European countries should talk to their MEPs and lobby for independent living. He said that we are all citizens of Europe and we have a common responsibility.

    ENIL would like to thank you for your signature. We appreciate it if you follow us on our website or read our newsletter. We strongly encourage you to use our demands to further our common cause - independent living with personal assistance. We will continue to fight for our rights.

    Best wishes,

    ENIL (European Network