Vest

V petkovem večeru na Mestu žensk sta se nam predstavili dve
južnoameriški umentici, ki delujeta na področju performansa, poleg
njih pa še slovenska igralka Barbara Kukovec z delom iz cikla
režiserja Bojana Jablanovca >>Via nova<<.

Regina Jóse Galindo je mednarodno uveljavljena umetnica (zlati lev na
beneškem bienalu), ki v svojem delu večinoma izhaja iz telesa kot se
to vpisuje v politične, družbene in ekonomske razmere, posebej pa
komentira razmere v Gvatemali ter južni Ameriki. V delu >>Strije<<
narejenem posebej za Mesto žensk (večina njenih del je enkratnih akcij
oz. dogodkov) naj bi jo moški dolgo časa vlekel po tleh, na tleh pa naj
bi ostali sledovi njenih nohtov, ko se temu upira.

REGINA JÓSE GALINDO from Cityofwomen on Vimeo.

Mlajša, v ZDA živeča čilska avtorica, Alejandra Herrera Silva se v
delu >>orožje/nataliteta<< vzpostavlja kot ženska in kot politični
subjekt, s čemer priča o svoji domovini kjer biti oboje skupaj ni
možno. Alejandra dela iz simboli plodnosti (rastlina, jajca, mleko) in
tekočinami, ki jih lahko razumemo kot kulturne prispodobe ženskih
telesnih tekočin (voda, mleko, vino). Temu nasproti pa se postavljajo
povsem kulturni simboli - rdeče vrtnice, wc školjka, čilska zastava,
zastava ZDA pa je zelo uporabna brisačka, ki popivna vse tekočine.

Alejandra Herrera Silva: Weapon / Natality from Cityofwomen on Vimeo.

Alejandra Herrera Silva (povzetek):
“Pri mojem delu želim predvsem zraziti v čem je situacija moškega in ženske drugačna.
Kaj pomeni biti ženska. V Čilu je bilo to nekaj slabega, saj nismo smele govoriti niti delati.
Zdaj pa sem toliko svobodna, da lahko izrazim svojo percepcijo in se pri tem ne borim z moškimi ali proti svetu.
Mislim, da nas v temelju ne dela nič drugačne, vsi smo ljudje, z izjemo rojevanja. Ženska je mati in
lahko kreira življenje, ga nosi v sebi. Vendar pa so moški v tem procesu pomembni, zato jih tudi ‘uporabljam’
v svojih performansih. Veliko uporabljam tudi zastave, ker zame simbolizirajo patriotizem.
Tudi jezik je pri tem pomemben dejavnik.”

Drugače od južnoameriških avtoric performans ali prizor >>Reflektor
name<< Barbare Kukovec govori zgolj o njenem osebnem svetu oziroma
načinu kako vidi predstavljanje same sebe pred publiko. Iz dela so
tudi skoraj izrinjene reference na delo La Ribot, ki je bila
poglavitna tematika prizora v predstavi Štiri smrti, iz katerega je
>>Reflektor name<< tudi nastal. Posledično je >>Reflektor name<< raziskava
gledališkega medija, ki pa razen v gledališki diskurz ni vpeta v
nobeno družbeno realnost, s čimer najbolj izstopa iz teme večera.

Barbara Kukovec from Cityofwomen on Vimeo.

Mesto žensk