Blogorola, širša od konteksta!
Urednik Vesti mi je zabičal, naj tale prispevek postavim v malce širši kontekst, da ne bo izpadel kot promocija Blogorole ob ponovnem začetku izhajanja, tokrat - po novem - v revijalnem format, ki bo odslej kot mesečnik na 84. straneh vsak prvi četrtek v mesecu razveseljeval svoje bralce.
Se popolnoma strinjam. Blogorolo je potrebno predstaviti ravno skozi njen širši kontekst, zaradi katerega sploh obstaja. Širši kontekst Blogorole je nedvomno zgodovinska okoliščina, da se prav ta trenutek nahajamo v obdobju, ko velika večina medijskih ustvarjalcev verjame, da je s tiskanimi mediji brezkompromisno in brezpogojno konec. The End. Koniec. Fin.
Pustimo za trenutek ob strani nenavadno podoben eho, ki prihaja od bistroumnežev iz začetkov digitalne dobe, ko so na smrt obsodili knjige, te pa so nato z raznimi Amazoni, Harryji Potterji in Jamieji Oliverji doživele pravcato renesanso. Tisk je, skratka, ponovno obsojen na smrt, le da tokrat pod giljotino ne čakajo knjige, temveč časopisi, revije in kar je še teh zaprašenih zgodovinskih eksponatov. Kakor koli že, Guttenberg, you’re out of the game!
Seveda je bilo že pri Blogorolinem prvem poskusu tiskanja časopisa veliko vprašanj, zakaj neki bi si kdo pri zdravi pameti želel tega retrogradnega procesa. Še več, zakaj neki bi bilo sploh potrebno »tiskati bloge«, ko pa so le-ti že sedaj v svojem idealnem digitalnem okolju, katerega smisel so in katerega sami še dodatno osmišljajo. Veliko se jih je tudi duhovito spraševalo, kako za vraga bomo tiskali linke?!
Širši kontekst Blogorole je torej smrt tiskanih medijev, vzrok za Blogorolo pa je naš NE temu splošnemu prepričanju. Ne, ne strinjamo se!
Ob tem je potrebno najprej povedati, da tisk ni nič kriv, če so ljudje, ki se z njim ukvarjajo, neumni. Pravzaprav se je tisku skozi leta zgodila neznanska krivica – kljub temu, da je bil prvi množični komunikacijski kanal, ki je povezal več ljudi kot karkoli in kdorkoli prej, je bil (seveda prav zaradi tega) že od samega začetka zlorabljan s strani (verskih) organizacij, (političnih) institucij in (gnilih) korporacij. V tem smislu si Guttenberg deli podobno zgodovinsko usodo z Nobelom – oba sta izumila dinamit, ki je prišel v roke nepravim ljudem.
Sodobnost tiskanih (pa tudi vseh ostalih) medijev je zares gnila in mora kot takšna resnično čimprej propasti. Toda to vse skupaj nima nič opraviti s formo medija. Tisk je čudovit, tako kot je čudovit radio in televizija in internet. Vsi ti »mediji« (mediji kot prenosniki informacij in platforme komunikacij) imajo vsak zase in vsi skupaj ogromno prednosti, specifik, dodanih vrednosti. Nikakor pa jih ne moremo obsoditi, da so česarkoli »krivi«.
Dejanski problem tiskanih (pa tudi vseh ostalih) medijev je v njihovi »agendi«, torej vsebini, ki jo objavljajo. Zadnja leta (in desetletja) v vseh medijih prevladuje katastrofičnost, spletkarjenja, potrošniške manipulacije, takšna in drugačna negativnost. Vse pod sloganom: »Ker to prodaja!«
Pa očitno ne. Do te mere ne, da ljudje dejansko napovedujejo smrt tiskanim medijem. Do te mere, da tiskani mediji dejansko umirajo.
Širši kontekst Blogorole je, da njeni ustvarjalci verjamemo, da s formo tiskanega medija ni prav nič narobe. Ravno nasprotno - radi jo imamo, ko nam polzi med prsti in nas nagovarja s svojimi natisnjenimi črkami in podobami.
Širši kontekst Blogorole je pravzaprav njeno bistvo, ki je prav v tem, da želimo ustvarjati medij s širšim kontekstom. Zato smo k ustvarjanju povabili tudi bralce, prav z namenom čimbolj razširiti kontekst in dimenzije razprave in na ta način ustvariti novo vsebinsko agendo, ki ne bo ponavljala starih medjskih vzorcev, ampak bo izumila nove teme, vsebine, načine podajanja in načine interakcije med njenimi bralci.
Prav zaradi širšega konteksta smo se odočili, da Blogorolo razširimo na 84. strani kvalitetne in drugačne vsebine, kot smo je vajeni drugje.
Blogorola je širši kontekst.
Gregor Fras, odgovorni urednik Blogorole
A lektorja pa nimate? Sicer pa, gospodiču želim veliko sreče s projektom… Da ne bo na koncu še sam pristal v košu neumnih ljudi :)
Hvala Cvetka :)
Blogoroli zelim veliko uspeha. Jebeno je danes biti blogerski medij, ker so blogerji pri nas s tem, ko je Jonas vgasnil komentarje, odsli v zaton.
Saj lepo, da urednik z vsemi silami promovira tisto, kar ureja.
Ampak, za presežek je pa vseeno potrebno kaj več. Za začetek, malo več pismenosti, porfa. Ki pa se jo dobi tako, da se bere. Bere tiste, ki znajo pisati, ki so znali pisati in za njih vemo zaradi tega, ker so še vedno v tiskanem formatu. In ki bodo analogno arhivirani vsej digitaliki navkljub. Brati njih zaradi tega, ker se človek uči veščine in občuduje umetnost uporabe besed za artikuliranje misli, ki nas oblikujejo in ostanejo v nas in nas držijo takrat, ko bi nas druge sile že zdavnaj potokle.
Brati, Gregor, brati.
Ker absurdi v stilu: bistvo je širši kontekst (bistvo je vedno srž, sredina, nikoli širina, neodvisno od tega, kako abstraktno to postaviš)….niso posebej domiselni. Ne bi šli skozi niti na vajah filozofije v prvem letniku. Taki absurdi, ki nimajo nikakršnega presežka, so samo še en dokaz tega, da se res “vse prodaja”, nikakor pa niso negacija tega dejstva in zlasti niso stopnja do sinteze (ja, še vedno sem v dialektični triadi).
Pa tudi ni res, da se “vse prodaja”. Prej se dogaja, da se čisto vse objavi.
Bistvo je vedno tisto najsplošnejše na vsaki posamezni stvari…
Bralka, v filozofskem smislu mešaš bistvo in bit; bistvo je seveda lahko tudi širši kontekst, pri filozofskih vajah sploh, morda nekoliko manj v zoženem pogovornem jeziku. Glede lekture pa - sem seveda prosil urednika Vesti, naj gre moje besedilo v lekturo, ker sem ga pisal že res sila utrujen in ob zelo čudnih urah :)
[...] This post was mentioned on Twitter by Vest, Marko Crnkovič. Marko Crnkovič said: Idealistova izpoved. Cenim, a ne verjamem. http://u.nu/5yer3 [...]
Marko, na mesečne dokaze se naroči tukaj: http://www.blogorola.com!
:P
Kaj pa je Blogorola, v vseh svojih pojavnih oblikah, drugega, kot še en tiskani medij, ki celo škrtari pri vsebini tako zelo, da je pripravljen objaviti vsak pofl, ki se ga najde na netu ali kjerkoli že, po možnosti zastonj? Kaj je ta udarni koncept Blogorole, ki naj bi bil revolucionaren?
V medijskem poslu ni revolucij, in tudi evolucija je vprašljiva - sploh zaradi takih pojavov, kot je Blogorola. Informativna vrednost vsega skupaj je običajno 10 procentov obsega … za pogledat, prelistat, se začudit in fuknit na kup starga papirja. No, verjamem, da nekje odzadaj nekdo s tem tudi zasluži, kar je prav gotovo edini pravi razlog za izdajanje tega “medija”.
Če bi gospod Fras kdaj zares prebral svoje izdelke (izhajali so v minulih dveh letih), bi videl, da so notri objavljene zadeve, ki se le stežka kvalificirajo za nekakšne medijske produkte. Torej je Blogorola bila kvečjemu nekakšno glasilo, morda bo tako še naprej, in sedaj tukaj vpiti, da gre pa za revolucijo - in zraven povsem naduvano (na konkretni podlagi česa že???) trditi, kako so mediji trenutno “GNILI”? - je pa vendarle pretirano, navidez brez kančka samorefleksije gospoda urednika in njegovih pajdašev.
Če tiskani mediji zaradi česarkoli umirajo, so za to “krivi” projekti, kot je Blogorola - pofl, ki ga nekdo spravi na papir samo zato, da bi tržil oglase, vsebina ga pa pravzaprav ne zanima kaj dosti, vsaj v profesionalnem smislu ne. Gre le za nekakšne nedojebane medijske impulze, ki izvirajo iz hormonalnih planjav posameznikov, ki slučajno pridejo do možnosti, da “urejajo nek medij”.
Blogorola je bila vedno v marsičem še slabša od 24ur.com ter podobnih greznic. A Blogorola verjetno res ni nič kriva, če se z njo ukvarja nekdo, ki je “medijsko neumen” - ali pa se medijsko neumnega samo dela. Naj gre raje za kolumnista h kakemu cajtengu, tako si vsaj ne bo delal sramote - edini presežek v vseh Blogorolah doslej (cirka tričetrtina jih je zagotovo šla skozi moje prste v iskanju česa užitnega, zanimivega, carskega) so bili Frasovi uvodniki. A uvodnik, kakorkoli iskriv že je, še ne naredi “celega cajtnga”.
Če ta odgovorni urednik medija pravi “Širši kontekst Blogorole je, da njeni ustvarjalci verjamemo, da s formo tiskanega medija ni prav nič narobe. Ravno nasprotno - radi jo imamo, ko nam polzi med prsti in nas nagovarja s svojimi natisnjenimi črkami in podobami” dejansko le fetišizira nek pojav, ki se mu reče tiskani medij, kaže svojo podvrženost odvisnosti od tiskarske barve, in to samo po sebi še ni dovolj, niti ni garant, za to, da bi ta tiskan medij, ki ga dela, bil pa deluxe varianta tega pojava.
Evo, me baš zanima, kako bo tale 84 stranska zadeva izgledala. Stavim, da bo notri kr neki nafukano v vsevprek, malce na new-ageovski hojladri s tiskarsko barvo, pa seveda spet enih dolgočasnih in brezpomenskih ilustracij, kar je bila vedno slaba plat te zadeve. Piše, da izide danes - sem se naroču, pa še ni u kstlcu. Tolk o profesjonalnosti.
Gospa Bralka je sicer lepo povedala, lahko ji le pritegnem.
Eh ja, komentar na nivoju avtorja - anonimusom pač še nikoli ni uspelo preseči ravni bruhanja…
Pred takšnimi sodbami je nedvomno prav prej videti izdelek, preden se toliko časa porabi za predvidevanja, kako bo nekaj slabega.
Pošta zagotavlja visok odstotek pošiljk dostavljenih v enem dnevu, v manjšem odstotku pa jih dostavi tudi v zakonskem roku 3. dni.
Upam, da boš svoj izvod prejel čimprej in ti želim prijetno branje!
Sam sem bil presenečen nad kičem, v katerega je cel projekt Blogorole zapadel..
Bi načeloma raje imel zadevo, ki ima večino neinformativno reklamarske vsebine vsaj na takšnem papirju, s katerim bi se dalo vsaj dobro obrisati rit.