Vest

OD GRAJE DO HVALE
Izrael je obiskala državna sekretarka Hillary Clinton. V pogovorih s premierjem Netanjahujem je pohvalila izraelske napore k trajnemu miru. Izrael sicer ne bo povsem ustavil gradnje nelegalnih naselbin, čeprav mu to nalagajo prav vsi sporazumi, bo pa politiko kolonializacije okupiranega Zahodnega Brega upočasnil. Palestinci morajo ustaviti terorizem v svojih vrstah, Izrael mora izboljšati kvaliteto življenja Palestincev.
Maja, ko je bil Netanjahu prvič v Beli hiši, so od njega zahtevali popolno zaustavitev gradenj kot predpogoj za začetek pogajanj o končnem statusu. Izjem pri tem ni! Šest mesecev pozneje je ameriška administracija povsem spremenila stališča in zahteve do Izraela, ultra desničarska vlada pod Netanjahujem je dosegla svoje. Netanjahu sedaj izjavlja, da se mora palestinska stran spametovati in se vrniti k pogajalski mizi. Njihovi pogoji za začetek pogajanj so nesprejemljivi, tako radikalni niso bili v 16ih letih pogajanj. Gre seveda za ustavitev gradnje naselbin na Zahodnem Bregu in Vzhodnem Jeruzalemu. Ovira za trajen mir so seveda Palestinci.
Palestinci Netanjahujevih pozivov k pogajanjem ne vidijo kot dobronamernih, takšni bi bili, če bi Izrael spoštoval obstoječe sporazume in mednarodno pravo. Predsednik Abas je v težkem položaju, saj ne more sodelovati v pogajanjih, ko je vsakomur jasno, da Izrael pospešeno gradi nove in širi obstoječe naselbine.
Hillary Clinton se je kasneje v Maroku sestala z zunanjimi ministri nekaterih arabskih držav. Ti so protestirali zaradi spremembe ameriških stališč do izraelske kolonializacije okupiranega ozemlja. Predsednik Arabske lige Abu Musa je v imenu vseh držav državni sekretarki izrazil ogorčenje nad dejstvom, da lahko Izrael počne, kar se mu zahoče.
Hillary Arabcem odgovarja, da je Netanjahujeva ponudba o manjši gradbeni aktivnosti le približek ameriškim pričakovanjem, kljub temu pa je pomemben korak h končnemu statusu in ustanovitvi palestinske države. Izrael bi moral že v okviru Bushevega Kažipota zaustaviti vso gradnjo na zasedenih ozemljih.

ANGEL V KONGRESU
Na obisku v ZDA se je mudila nemška kanclerka Angela Merkel. Dobila je redko čast, da nagovori skupno sejo obeh domov predstavniške oblasti, kongresa in senata.
Poleg poziva k sprejetju mednarodnih dogovorov o boju proti podnebnim spremembam so bili glavna tema njenega nagovora predstavnikom ljudstva Iran, Izrael in Afganistan. Iranu je za vsako ceno potrebno preprečiti razvoj jedrskega orožja. Ta država mora pristati na ponudbo, oziroma zahteve mednarodne skupnosti. Nemčija se ne namerava pogajati o varnosti Izraela. Kdorkoli ogroža Izrael, ogroža ves svobodni svet. Svobodni svet mora imeti pri tem ničto toleranco.

NAKUPI
Izraelska mornarica bi hotela, da bi nemška država finančno pomagala pri nakupu dveh 120 metrskih ladij razreda Meko A200, podobno kot je to storila pri nakupu nemških podmornic tipa Dolphin. Gre za ladji z majhnim radarskim odtisom, opremljeni bi bili z najsodobnejšim izraelskim in ameriškim orožjem ter elektronskimi sistemi. Cena za obe skupaj se vrti okoli pol milijarde evrov.
Nemčija je Izraelu od sporazumov o odškodnini žrtvam Holokavsta iz 50ih let prejšnjega stoletja do sedaj izplačala že preko 100 milijard $ v obliki reparacij in drugih nepovratnih pomoči.

PROTIIZRAELSKI GOLDSTONE
Ameriški kongres je sprejel resolucijo, ki Goldstoneovo poročilo o vojnih zločinih v napadu na Gazo označuje za pristransko, predsednika Obamo pa poziva k nadaljevanju nasprotovanja vsebini poročila. Za sprejem resolucije je glasovalo 344 kongresnikov, 36 jih je bilo proti. Glavni očitek je, da se poročilo preveč ukvarja s početjem Izraela in premalo s Hamasovim. V poročilu niso omenjena lansiranja raket in minometov, ki jih je moralo trpeti prebivalstvo okolice Gaze zadnjih osem let. Izraelski napad na Gazo je bila zgolj samoobramba.
Resolucija je bila sprejeta zato, da bi dala administraciji napotke ob glasovanju Generalne skupščine o Goldstoneovem poročilu.

TERORISTIČNA VANEZUELA
Izraelski namestnik zunanjega ministra Dani Ayalon je obtožil Venezuelo in predsednika Chaveza, da spreminjata državo v iransko “outpost”. Območje iranskega delovanja in vpliva je globalno, dosega tako Afriko kot Latinsko Ameriko. Večina držav tega območja se zaveda nevarnosti iranske infiltracije in jo razume kot grožnjo. Fanatični režim v Teheranu predstavlja grožnjo svetovnemu miru in varnosti.
Na podobne strune sta zaigrala tudi dva ameriška kongresnika, ki pozivata zunanje ministrstvo, da Venezuelo uvrsti na seznam držav, ki podpirajo terorizem. Glavni očitek proti Venezueli je sodelovanje z Iranom, še bolj pa s Hezbolahom in FARCom. Obstajali naj bi prepričljivi dokazi, ki venezuelsko oblast povezujejo z obema terorističnima organizacijama, odgovornima za ugrabitve, uboje in trgovino z drogami. Uvrstitev Venezuele na seznam držav podpornic terorizma bo okrepilo stabilnost regije. Administracija ne sme spregledati Chavezove agresije in poskusov destabilizacije regije. Takšno početje je še posebej nevarno, ker je Venezuela tako blizu ameriških meja.
Dejanski problem predstavlja dejstvo, da so zahodne naftne in plinske družbe čedalje manj zaželene v Venezueli, koncesije in dolgoročne pogodbe za dobavo energentov dobivajo podjetja iz tretjih držav. Španski Repsol je tako pred dvema mesecema odkril nahajališče plina, kjer so rezerve ocenjene na kar 227 milijard kubičnih metrov. Skupni projekt z ruskim Gazprom obeta podobne rezultate.

VOJNA ZA MIR
Nobelovec Obama je podpisal zakon o obrambi, s katerim je sprejet največji vojaški proračun v zgodovini države. Pentagonu in Ministrstvu za domovinsko varnost je odobreno skupno 724 miljard dolarjev. Vojaški proračun se je povečal kljub nameri, da bo v letu 2010 zmanjšano število vojakov v Iraku za 70.000, maksimalno nameravano povečanje števila v Afganistanu je zgolj 55.000, ukinjeno pa je tudi financiranje projekta nevidnega lovskega letala F-22.
Obama hoče dokazati odločnost tudi skozi vsebino zakona. Ta dovoljuje nadaljevanje sojenj teroristom pred vojaškimi sodišči, prepoveduje izpuščanje zapornikov iz Guantanama na ozemlje ZDA, četudi so dokazano nedolžni, in jim ne dovoljuje sprožanja tožb pred ameriškimi sodišči brez obvestila kogresu. Edini pozitiven element je prepoved uporabe pričanj, ki so bila izsiljena z mučenjem. Zapor v Guantanamu v letu 2010, kljub začetnim obljubam predsednika, ne bo zaprt.
Povečanje obrambnega proračuna je dobilo večinsko podporo tako demokratov kot republikancev. Nekaj teh je negodovalo le zaradi členov, ki liberalizirajo politiko do homoseksualcev v oboroženih silah.

OBSOJENI UGRABITELJI
V Milanu se je zaključilo sojenje 25im agentom CIE in sedmim pripadnikom italijanske vojaške obveščevalne službe. Obtoženi so bili ugrabitve Abu Omarja, radikalnega islamskega klerika s statusom političnega azilanta.
Za krive je bilo spoznanih 23 ameriških agentov in dva Italijana. Američani so bili obsojeni na 5 let zapora, šef CIE v Milanu na 8. Italijana sta dobila 2 leti zapora. Trije Američani so se izmuznili sodbi zaradi diplomatske imunitete, bivši vodja SISMIja (Italjanske vojaške obveščevalne službe) in njegov pomočnik sta dosegla opustitev obtožnice, ker ju ščiti zakon o zaščiti državnih tajnosti. Vsem Američanom je bilo sojeno v odsotnosti, saj so zapustili Italijo takoj, ko so bile vložene obtožnice.
Abu Omar je bil ugrabljen na ulicah Milana, prepeljan v Aviano, od tam v Rammstein in nato v Egipt, kjer je bil mučen. Iz zapora je bil izpuščen po štirih letih, proti njemu niso vložili nobene kazenske ovadbe. Obsojeni morajo za preživeto trpljenje Abu Omarju plačati 1 milijon, njegovi ženi pa pol milijona evrov.

ARGENTINSKO SOOČANJE S PRETEKLOSTJO
V Argentini se je začelo sojenje proti zadnjemu predstavniku vojaške hunte, ki je vodila državo od leta 1976 do 1983. Reynaldo Bignone, predsednik države v letih 82-83, je skupaj s šestimi upokojenimi oficirji obtožen vpletenosti v ugrabitve, mučenje in poboje 56 ljudi. Za začetek procesa, ki poteka v športni dvorani, je prišlo stotine ljudi. Tožilstvo namerava poklicati okoli 130 prič.
Sojenje je možno zaradi odločitve vrhovnega sodišča iz leta 2005, da dva zakona, ki sta pripadnikom vojaške hunte priznala amnestijo, nista skladna z ustavo. Po državnih podatkih je bilo v času diktature ubitih ali ugrabljenih vsaj 11.000 ljudi. Organizacije za človekove pravice število žrtev postavljajo bližje številki 30.000.

Jura Štok

Vprašanja tega tedna so:
Ali naj Pahor podpre Blaira ali naj predlaga naj mu sodijo v Haagu?
Kaj mislite o drugem krogu afganistanskih volitev?
Kakšna mislite je usoda Irana?