Vest

“Bliža se železna cesta,
nje se ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druga mesta,
kakor ptiček poletim.”
Od železne ceste, France Prešeren,
Poezije, MK 1999

Pa nič hitreje od tička!

»Po nji peljal te ženico / bom na Dunaj, v Gradec, Trst, / zvesto kazat jim Kranjico, / ak ne bo na poti krst.« Od Ljubljane na Dunaj AD MMIX vozi vlak 6 ur, od Ljubljane do Gradca štiri ure, od Trsta do Ljubljane štiri ure in pol! Malo manj kot od spočetja do rojstva, med vožnjo in na istem vlaku.

In nič hitreje kot je vozil 2. junija 1846, ko je bila odprta železniška proga Gradec - Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh, in 16. septembra 1849, ko je Južna državna železnica povezala Dunaj z Ljubljano, promet po njej pa stekel dan pozneje.
Zakaj naj bi se ljudje AD MMIX po Sloveniji sploh vozili z vlakom?

Iz nostalgije? Ja, na stara leta, na upokojenski izlet, ali z vnučki z muzejskim vlakom iz Ljubljane na kremšnite na Bled! Na celodneven potep, in da spoznajo še, kaj so saje, in se jim je zvečer zato vredno temeljito okopati in dati vso obleko prat.

Iz ekoloških razlogov? Naj za ekologijo učinkovito poskrbi država, prepove naj prodajo plastičnih vrečk, plastenk ipd. in s cest umakne tovornjake, ki se držijo drug drugega kot včasih kandis cuker na špagi, ali pa pujski popkovine. Kot bi otrokom prepovedali lulati v morje, da ga ekološko ne obremenijo, tačas, ko en tanker za vožnjo do Kopra porabi več nafte kot pokurijo bencina vsi avtomobili in spustijo z izpusti več ogljikovega dioksida v zrak, kot vsi osebni avtomobili, vse leto v Sloveniji.

Rad se vozim z vlakom. Nekdaj sem zvečer z njim vsak teden potoval na seje in po različne štemplje in blagoslove iz Ljubljane v Beograd: ob desetih sem šel v Ljubljani v spalnik spat, ob šestih sem se zbudil v Beogradu. In že na vlaku popil jutranjo skodelico kave. Prave, turške, skuhane na vlaku na plinu, nalito iz medeninaste džezve. Nič vstajanja ob štirih zjutraj, prestopanja iz taksija na avtobus za (takrat samo še) Brnik, polurnega čakanja na vkrcanje v letalo in nato čakanja v letalu, da se bo dvignila megla. Če ne v Ljubljani, pa v Beogradu. Pa, spominjam se, v Münchnu na haupbahnhofu, če sem ravno zamudil en vlak, je bilo časa še ravno za pivo, pa je že pripeljal naslednji vlak. S prestopanjem v Mannheimu. Iz jedilnega vagona tri metre čez peron v jedilni voz, iz oddelka za kadilce (zlati časi, kam bežite …) v oddelek za kadilce, iz oddelka za nekadilce, v oddelek za nekadilce. Pa še uro si lahko naravnal po vlaku. Ob prihodu ali odhodu. Tako točni so (bili) nemški vlaki!

Iz Logatca v Ljubljano imamo vlak od 05.01 vsako uro, zadnji pa odpelje iz Ljubljane ob 22.30. Vlak vozi 40 minut, cena vožnje v eno smer pa je 3.61 evra. Vožnja z avtom stane, bencin 2.21 evra, drugi in tretji potnik v avtomobilu se peljeta že brezplačno. Pri treh osebah je prihranek 17.24 evrov na dan, krat 20, je 345 (!) evrov na mesec! In, kateri cepec se bo vozil z vlakom, ko pri prodaji avtomobila nihče več ne gleda, koliko ima prevoženih kilometrov, samo kateri letnik je!

Pa le sedite na vlak iz Logatca za v Ljubljano, pogosto tudi še na gomulko, samo na strehi še ne sedijo potniki, pa bi si mislil, da si v Indiji! In slovenske železnice si drznejo povrhu vsega še oglaševati (glej splet) Strateške usmeritve in cilji: * Varnost in točnost * Prijaznost in udobnost * Konkurenčnost * Skrb za okolje * Celovitost ponudbe logističnih storitev * Postati regionalni integrator različnih oblik potniškega prometa * Postati regionalni logist v V. in X koridorju!

Minuli teden je bil predsednik vlade Borut Pahor na obisku na železnicah, kjer so ga sprejeli najnovejši, še svež generalni direktor Goran Brankovič in na funkciji že abonirana delavski direktor Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs, v družbi s predstavniki vseh reprezentativnih sindikatov. Cit.: »Razgovor o prihodnosti Slovenskih železnic je potekal v konstruktivnem vzdušju. Udeleženci so bili enotni, da se stanje Slovenskih železnic mora izboljšati, da so potrebne spremembe. Poudarili so, da vidijo prihodnost železnic v posodobitvi železniške infrastrukture in bolj učinkovitem poslovanju Slovenskih železnic, da bodo tako tudi usposobljene za sodelovanje z morebitnim strateškim partnerjem.«

Pa kdo se dela norca iz nas? To, isto beremo in poslušamo že 18 let, na podlago plus 45 let! Edina sprememba je, da bo odslej predsednik Pahor en dan v mesecu hodil gret stol na železnico! Halo? Pa saj s(m) ga izvolili za predsednika vlade in ne za generalnega direktorja slovenskih železnic ali njenega nadzornika! Kot Jelcin, ki je njega dni hodil hodil po tržnici in prodajalcem na mestu za rubelj ali pet zniževal cene za konkreten izdelek, ali kot sultani iz tisoč in ene noči, ki so preoblečeni hodili gledat in poslušat bazo na bazar! Če ga (Pahorja) veseli delo na železnici, naj bi se javil za generalnega direktorja ali člana uprave! Že v njegovem mandatu smo imeli dva razpisa, pa so za generala izvolili prijatelja od prijatelja nevemkoga. Referenc za vodenje železnic ni imel. Morda si jih bo nabral ob delu, če ga ne bodo prej odnesli JJ sindikalisti! Kot si jih je Koletnik nabiral električarske in bančno-posojilne šele s prihodom na delo v Dravskih elektrarnah.

Vendar, kapo dol! Sporazum s Kosorjevo je predsednik Pahor le spravil pod streho. Kritizirajo ga vsi, ki jim to ni uspelo 18 let, in samo za upati je, da je slovenski narod zadosti pameten, da se bo zadovoljil z vrabcem v roki in ne bo lazil na streho po goloba, ki ga ne more ujeti. Državne meje se spreminjajo samo z vojnami in mednarodnimi konferencami nato, današnji čas pa ni pravi, da bi se referendumsko odločili za vojno s Hrvaško, morda celo z Evropsko unijo, Ameriko in Natom! Taka, sporazum z arbitražo, je v danem trenutku božja volja, in tako uči zgodovina. Žal nam v tem trenutku in v tem primeru ni naklonjena.

Povsem odveč pa je bila Pahorjeva že standardna kaseta v ustih: »Prevzemam vso odgovornost, osebno in kot predsednik vlade, bla, bla, bla …« Menda, saj je predsednik vlade! Tudi strojevodja na vlaku iz Logatca v Ljubljano pri odprtem oknu lokomotive ne vpije: »Prevzemam vso odgovornost, da vas bom pripeljal v Ljubljano.« Ali pa šofer na avtobusu. Ali pilot na letalu. Ali poštar pred pošto zjutraj, da bo pravočasno in točno dostavil pošto. To sodi v njihovo službo.

Zanesljivo ni naloga predsednika vlade, da hodi na vsak mesec inšpicirat na železnico. Potem naj gre za en dan v mesecu še v Gorenje, pa v Muro in v Steklarsko novo, pa v MIP, pa v Hit, pa v ljubljansko in mariborsko banko, pa v kad in v sod, oprostite, na KAD in na SOD itd. Samo, kdo bo tačas predsednik vlade? Brankovič, Pavlič, Berdajs, Godec z železnice?

Z vso odgovornostjo in brez trabantstva in fige v žepu, naj zamenja uprave povsod , kjer jih vodijo nesposobni in neodgovorni ljudje, čeprav s pravo partijsko izkaznico in lično seštrikano socialno mrežo, kjer je država lastnik.

Potem bodo tudi javnomnenjski kazalci kazali drugače. In mediji bodo poročali drugače. Ker bo za začetek zamenjal seveda vodstvo javne RTV.
Naj počisti Avgijev(e) hlev(e). Naj skozenj/skoznje spelje reko/reke, in naj mu pri delu pomaga tudi Erjavec. Saj je, nenazadnje, okoljski minister!

Matjaž Vizjak