Ni res, da je M. Muženič programsko vodstvo kaj prepovedalo. Urednik je to storil. Po moji oceni je ravnal tudi prav. Profesionalno pravilno, namreč. V interesu gledalcev in uredništva. Ne pa v interesu novinarke, ki jo sindikat zdaj brani. Je pa netočen vtis, da je ostala brez dela. Mogoče je delati še kaj drugega kot stvari, ki so povezave z interesi stank in kjer bo problem v prihodnje tudi po veljavnih določbah kodeksa novinarjev slovenije, ki govorijo o samoizločanju, če bi lahko nastal vtis pristranosti.
Zagata stališča sindikata je še v njihovem nekdanjem opozarjanju pred nevarnim vplivom politike na medije. Te določbe so tiste, ki konkretno urejajo ta vprašanja. A zdaj pa več niso za profesionalno in etično ravnanje?
No, je pa to zdaj razprava pred odločanjem o teh pravilih. In če bodo sindikati ocenili, da je prav, da novianrji nastopajo na predvolilnih zborvaanjih strank, da jih za to smejo tudi plačevati in tudi kandidirajo zanje, potem pa o njih poročati, je prav, da to tudi javno povedo. O teh človekovih (novinarskih) pravicah govorijo.
Čakam samo še, da bom znova slišal, da bi umaknili tudi prepoved dela novinarjev za obveščevalne službe, kar je bilo tudi že predlagano s teh bolj sindikalnih vrst v programskem svetu RTV.
Peter
Eno samo sprenevedanje Peter.
Ti nisi nikoli kandidiral za nobeno politično stranko pa je vsem v Sloveniji popolnoma jasno, da si politično povsem determiniran in da deluješ pod kot agitator pod krinko novinarja. No morda sta tozadevno še hujša Nežmah in B. Turk.
Menim, da so novinarji, ki so, kot praviš, sporno kandidirali, še bolj na očeh javnosti in morajo pri nadaljnem novinarskem delu mnogo bolj paziti na objektivnost pri poročanju.
Če me spomin ne vara, je Biziljeva kandidirala in bila izvoljena v parlament pri LDS, pa pri Peršakovih demokratih, potem ko je naslednjič izpadla, je ustanovila celo lastno strankico, ki pa je bila kratkega veka kot lani Lipa…potem je nekaj čarala v privatnem podjetju in hkrati na rtv vodila mentorski program (najbrž so jo takrat spet vzeli v službo), počasi je postala šefica jutranjega programa, ki so se ga vodilni leta dolgo obljubljali, a so se ga vsi uredniki otepali…itd. in zdaj je reperova doktorica zanosti in urednica 3. parlamentarnega programa.
Lepa politčna kariera, ni kaj. In takrat je bil vrli novinar Peter tiho.
Ga. Mirjam Muženič je vzela dopust, ko je kandidirala za evropsko poslanko. Ne za domačo politiko oz. parlament. Ni vstopila v stranko, bila je na listi ene, tako kot še mnogi drugi kandidati na različnih listah. Njenih političnih nastopov v predvolilnih srečanjih je bilo malo, ker je gospa očitno zadržane narave, vsa izstopanja so bila evropsko usmerjena in v naše skupno dobro. Zato je težko reči, da je v spregi s kakšnokoli politiko, kar ji skušajo natrpati Peter in njeni šefi na rtv.
Rado, veš novinarji imamo profesionalna pravila, ki določajo, kaj je prav in kaj ne. Kaj ti misliš o kom je pač tvoje mnenje. Doslej sem jo, ko je šlo za to, parkrat (srečno) odnesel pred častnim razsodišče, ko sta postopke proti meni recimo sprožila Drago Kos ali Blaž Zgaga. Res pa je, da je razsodišče ugotovilo tudi kršitev, ker sem o Jurančiču v nekem komentarju zapisal, da širi o mojih posegih v tekste laži zaradi političnih razlogov. Razsodišče je ugotovilo ,da tega političnega ozadja nisem dokazal. Da je res govoril, kar je kasneje zanikal, je dokazal prvi njegov stavek na prireditvi, nastop je namreč društvo novianrjev snemalo. Amapak to so stare zgodbe, kjer me je bolj kot neresnica motilo, ker je šef sindikata ocenjeval, da sem, ko gre za profesionalna pravila, naiven cepec.
Urednik lahko doseže svoje po pravilih, ne da bi moral sam delati. Če je kaj narobe, pač novinar sam popravlja. To je bil praviloma moj pristop že na Večeru in tudi kasneje na Delu. Zelo vesel sem, če enako ravnajo uredniki tudi, kadar sem sam v novinarski vlogi. Je pa res, da včasih to tudi ni mogoče izpeljati, ampak primeri so redki.
Na pravila ravnanja, etiko, se pa celo malček spoznam, pač o tem sem nekoč pisal diplomasko, s skupino novianrjev nekoč pripralvjal kodeks etike, ki zdaj velja, dolga leta sedel v častnem razsodišču.
In na ravni tega označevanaj, kak nazor ima kdo, se je brezveze popovarjati. Vsak ima lahko nazor, tisti, ki ga nima ni človek.
Pravil pa se je treba držati. In pravila niso v tem, da ne smeš zastopati takšnega ali drugačne stališča kot novinar ali urednik. Velja po povsod po svetu, da se je treba izogibati konfliktu interesov, ki je jasno definiran.
Ker so v teh odzivih tukaj eni povpraševali, kakšno je bilo moje stališče v podobnih prejšnjih priemrih, bi rad opozoril, da je povsem neresnična trditev, da drugačno. In sploh ne gre le za Biziljevo. Bil je tudi Miro Petek na Večeru, recimo. Ali pa Mitja Meršol na Delu. Ni problem, da kandidirajo. Ne morjeo pa hkrati biti kandidat in novinar. In problem je, kako to rešiti, da so stvari jasne in da nihče ni prizadet preveč.. Čisto enak tudi drugog po svetu.
O tem se pogovarjamo. Stališča sindikata pa se mi zdi pač globoko napačno, pa še lažnivo, ker spet nekaj manipulira s splošnim označevanjem o nekakšnem programskem vodstvu, ko je čisto jasno kdo je odločil in ta tega tudi nič ne skriva..
Res pa je, da sam, kot vodja komsiija za informativne programe predlagam, da se stvari, ki so običajna praksa, tudi zapišejo za v prihodnje, da bo sporov manj.
:)
Peter
. . . lep primer je Biziljeva Ljerka. Ona je nekoč kandidirala na za eno levo stranko. Zdi se mi, da za Pahorjevo. Ko se je hotela vrniti v novinarstvo je pravcati upor proti temu vodila Pirc Musarjeva (današnja informacijska pooblaščenka). Pa je dandanes pri Ljerkinem novinarskem delu zaznati simpatiziranje z levico?
Ravno nasprotno. Povsem odkrito razgalja predhodnike, današnje leve politične opcije.
Toliko o nepotrebnem Jančičevem viharju v kozarcu vode.
Čakam na čas nove volilne kampanije ! Še veste, kako so mlade novinarske vešče vreščale ogazmično, ko je Janković bil izbran za župana ! Danes mi je ena takih “jokala”, kako ji je težko preživeti v Ljubljani in kako se vse draži !
Ne vem, zakaj je okvir za predvajanje videovsebine na mojem računalniku prazen, sicer lahko povsod povsem normalno spremljam vidoposnetke. Tega sem si lahko ogledala samo preko objave na naslovnici spletne strani. Hmmm …
Tudi sicer se mi ne zdi dobro, da je Vest ukinila pisno verzijo komentarja, ker pač nekateri resnično niso vešči podajanja prispevkov preko avdiovizualnega medija in je prav mučno sledit besedilu.
Sicer pa, ja, kako neki bi nekaj let prepovedi delovanja novinarja v informativnem programu domnevno “ozdravilo” hipotetično pristranskega novinarja pristranskosti … hehe … “Kazen” namesto “terapije” - beri: predelanega Priročnika o novinarski profesionalnosti za telebane. Kdo pa tako neprimerne kadre sploh zaposluje? Verjetno tisti, ki bi jim bilo treba prepovedat zasedanje določenih položajev, ki jim niso kos. Jok.
@Rado:
O katerem Jančičevem viharju v kozarcu pišeš? Si z mislimi pri Petru Jančiču in pišeš Iztoku Jurančiču ali imaš kaj drugega konkretnega v mislih???
Nekateri novinarji, in ne samo novinarji, so pač zelo prilagodljivi in pridno sodelujejo in delujejo za politično opcijo, ki je pri koritu ( na oblasti ali pa po meri opcije šefov, direktorjev itd., ki pomembno vplivajo na kariero določenega posameznika), po načelu “naredil bom vse, magari dušo prodajal, kar je treba, da bo koristilo moji karieri in profitu”. Preprosto nimajo hrbtenice in nikakršne s tem povezane morale … podobno kot sociopati ne premorejo empatije in vesti na primer. Tako nekaj let vdano pasje servisirajo usluge levici, lej ga zlomka, potem se prav tako intenzivno slinijo desnici in pljuvajo po levici in tudi to se lahko po potrebi osebnih koristi, in ne osebne vsebinske načelnosti, spet spremeni …
Včasih je res težko ločit pokončen značaj, ki zna kritično nastopat ne glede na osebno politično večje ali manjše nagibanje, od bednega razkurbanega značaja, ampak tako težko pa spet ni.
Dolgo te ni bilo slišati … sej vem, sej vem, kisle kumarice ;)
Sej veš, majhni ljudje in majhne službice. Njihovi uredniki in njihovi šefi si poiščejo kader po svoji podobi. Ja, žalost, ampak poslušnost in nizek okus sta precenjena.
Brez brige Juriš, Simona dobro ve zame. Podobno je kot pri Shakespearu. Njegovih del ni napisal Shakespeare sam, ampak nekdo drug - iz drugega mesta (ki pa se je slučajno tudi pisal enako, namreč tudi Shakespeare).
M. Muženič nihče ni prepovedal dela. Še več, dobila je zelo konkretne zadolžitve v skladu z delovno pogodbo iz leta 2007, v kateri je novinarka-komentatorka. Tako je v začasni odredbi zapisalo tudi delovno in socialno sodišče v LJubljani. Kljub temu ne želi delovno sodelovati, ker trdi, da je dopisnica iz zamejstva. Te pogodbe pa gospa ni nikdar podpisala. Zanimivo, kajne, čeprav se zdaj sklicuje prav na dopisnico. Vmes je izgubila še tožbo, ker je hotela še višjo plačo.
Društvo novinarjev in novinarski sindikat pa počenjata enega najhujših medijsko-etičnih “zločinov”, saj s tem novinarje navajata, da lahko po mili volji na vseh naslednjih volitvah kandidirajo za političlne stranke, njihovi portreti (tako kot v primeru Muženič) bodo lahko torej viseli na plakatih političnih strank in če ne bodo izvoljeni, bodo lahko mirno “profesionalno” opravljali svoj poklic še naprej.
Še o Ljerki Bizilj: zato, ker je kandidirala in bila izvoljena in en mandat poslanka, je bila za osem let kaznovana, da v novinarstvu ni smela delati (na oblasti je bilo t.i. levo vodstvo). Na RTV je iz preteklosti še nekaj takšnih primerov. Takrat ni nihče kričal o tem, da gre za napad na njeno ustavno pravico, še več, ne samo Pirc Musarjeva, tudi nekateri drugi so jo popolnoma izobčili, kar je bilo nečloveško in nekorektno. Pa ne zato, ker nekaj časa ne bi smela delati v informativnem programu, ampak zato, ker je bila njena kazen za nedoločen čas. Zdaj ob Muženičevi gre samo za to, da se določi pravila igre: če je nekdo kandidiral in ni bil izvoljen, dve leti ne sme delati v dnevnem info pogonu, če pa je bil izvoljen in se po štirih letih vrne nazaj na RTV, pa tega dela ne sme opravljati 4 leta - torej en “mandat”.
Sprenevedanje Jurančiča in nasploh novinarskega društva pa mi gre - oprostite, na bruhanje. Imajo ne dvojna, celo trojna merila. Recimo, društvo novinarjev neprestano napada kakšen primer z RTV, ko je bil odg. urednik imenovan brez pozitivnega mnenja uredništva (Mladina pa o tem veselo piše). Ne pometejo pa pred svojim pragom: da je namreč predsednik društva novinarjev Grega Repovž bil imenovan na mesto odgovornega urednika brez pozitivnega mnenja uredništva, ampak ga je preprosto nastavila uprava. Da ne pišem o tem, kako se je Repovž s svojim društvom (sindikat pa tudi) celo zavzel za pogrom nad odgovornim urednikom STA. TO sta sindikat in društvo “mrtvih novinarskih duš” in velika sramota.
Na obe desni roki se je začela javna RTV deliti po zadnji bleščeči referendumski zmagi v zvezi z Grimsovin zakonom.
Takrat je nekoč javna postala bolj zasebno trobilo za velike zmage Jja in njegove zveste druščine zbrane v njegovi Firmi na stroške nas odjemalcev električne energije in vplačnikov medijskega sklada nad neverniki.
Kako je bilo že s kaznovanjem Vide Petrovčič, npr? Pa to …
Petru Jančiču in ostalim bruhajočim nekaj dejstev v premislek:
1)dejstvo je, da dopisnica iz zamejstva RTVS, Mirjam Muženič (MM), ni prekršila nobenega poklicnega ali etičnega merila iz pravilnika RTVS. Po zaenkrat še veljavnem pravilniku novinar, ki kandidaira na volitvah, ne sme opravljati dela samo v času volilne kampanije. Če urednik pravila spoštuje, niti Mirjam Muženič (MM) ne sme prepovedati dela. Sindikat zahteva le, da se spoštujejo poklicna merila in zakonitost, ko se jih izvaja. Prepovedi dela v informativnih programih so bile nezakonite tudi prej , razlika je sedaj samo v tem, da MM vztraja v prerekanju pravno neutemeljenih postopkov, ostali (Bizilj, Šopar, etc.) tega pač niso hoteli. Vodstvo RTVS bi lahko MM odpovedalo pogodbo o zaposlitvi in ji ponudilo novo. Tudi sam sem jim to dvakrat predlagal. V ta postopek pa ne gredo, ker vedo, da bi MM zahtevala sodno varstvo, in bi postopek izgubili, ker zanj nimajo utemeljenega razloga (dokazanih kršitev poklicnih meril pri opravljanju dela dopisnice iz zamejstva).
2) programsko vodstvo so direktorji in odgovorni uredniki: Jože Možina, Vinko Vasle, plus Komisija za dopisniško mrežo v tujini, v kateri sedijo in odločajo isti, poleg teh tudi Rajko Gerič, pa Miha Lampreht še s parimi odgovornimi uredniki informativnih programov. Skrajšano: delo v informativnih programih je MM prepovedalo programsko vodstvo.
3) MM še ni izgubila nobenega sodnega postopka v zvezi z nepravilnostmi pri prepovedi dela v informativnih programih, pa tudi nobenega drugega zaenkrat ne. Njena zaposlitvena pogodba in aneks k tej pogodbi se glasi na delovno mesto dopisnika iz zamejstva, za to pa pa je uvrščena v komentatorski plačni razred. Začasna odredba je bila zahtevana, ker se je programsko vodstvo odločilo razpisati delovno mesto dopisnika iz zamejstva, ki ga že ima, prepoveduje pa mu delati na tem delovnem mestu.
4) primerjave med Petrom Jančičem (PJ) in MM so v kontekstu izvajanja etičnih in poklicnih meril povsem deplasirane. PJ ni bil sankcioniran, ampak je sankcije izvajal. MM ni na mestu odgovorne urednice, kot je bil PJ še v času, ko je spodaj podpisani podal vlogo zoper njega na častno razsodišče. Podal pa sem jo zato, ker je PJ tedaj preganjal drugače misleče novinarje na Delu. Hkrati mi je prosto po Prešernu javno podtikal politične opredelitve, ker je pač novinarski sindikat večkrat javno protestiral in v imenu prizadetih vložil tudi nekaj zahtevkov za varstvo pravic. To smo razčistili in pričakoval sem, da bo PJ razumel razliko med svetovnim nazorom, političnim prepričanjem, pa tudi med pripadnostjo kakšni politični stranki. Debat na sploh, v katerih sedanji ali bivši odgovorni uredniki utemeljujejo poklicni linč zaradi potencialne politične pristranskosti, se sicer ne bom udeleževal. Prisegam pa, da bomo tako ali drugače prišli do sodne prakse, ki bo med drugim omejila samovoljo odgovornih za izvajanje poklicnih meril (povdarek je na sodni praksi, ne na samovolji).
Iztok Jurančič
Hmm, nekaj sodne prakse, ki jo omenja Jurančič, sicer še ne pravnomočne, je sicer že. V enem primeru, ko je postopek proti upravi Dela sprožil eden dopisnikov, denimo. Nič nisem slišal opravičil o tem, da bi sindikat nekoč zavajal javnost in lagal. Al kaj že pomeni odločitev sodišča, ki je novinarjeve trditve, ki jih je navajal pred tem tudi sindikat, v celoti zavrnilo? Ok, pritožbeni postopek menda še traja.
Veš Peter Jančič,
vaša novinarska pravila o tem, kaj je prav in kaj ni, mene kot bralca ne zanimajo kaj posebej.
Namreč, če bralec ne spada v kategorijo rdečih, ali pa v morebiti v kategorijo črnih (belih) ovac, potem bralec presoja pisne izdelke po načelu kredibilnosti novinarja. Ali je pisec sposoben kritičnosti do vseh političnih oz. ideoloških strani? Ima enake vatle za vse? Ali je pisec sposoben jasno priznato storjeno napakao (in ne, da s pisnimi mojstrovinami relativizira napako)?
Slivnikova doktrina, da bo demokratičnosti medijev ugodeno, če enakemu številu ideološko levih, priredimo enako število ideološko desnih piscev, je doktrina namenjena čredi, nikakor pa ne mislečim ljudem. In v nobenem primeru to ni garant demokracije. Kaj šele, da bi bila glasnik resnice.
Rado, vidim ,da se povsem strinjaš z mano. To je tudi razlog, zakaj skušamo pravila na RTV za naprej - in ne za Mirjam Muženič - še bolj jasno določiti. Pač se je treba odločiti, ali novianrji smejo nastopati na strankarskih zborovanjih, dobivati plačila od strank za to in hkrati še naprej, denimo, voditi poročila na nacionalni RTV. Ali smejo kandidirati za stranke in potem voditi poročila. Ali smejo biti poslanci, naslednji dan pa voditi poročila. Preproste dileme so. Vsak pameten urednik že zdaj odgovori - da to ne gre. In logika šefa sindikata, da je to maltretiranje zaposlenih, je šibka, ker bi se po kodeksu etike novinar moral sam izločiti. A nekateri pač nočejo spoštovati pravil.
Seveda pa se točnost, poštenost in vsestranost pri delu novinarja ocenjuje tudi sicer, a to so pač primeri nepsorednega konflikta interesov, o tem govorimo.
In pazi, razprava poteka o javni RTV in ne o delu novianrjev v kakšnih zasebnih medijih, v posameznih je pristranost pri poročanju povsem sprejemljiva. Težko je pač pričakovati v verskem dnevniku stališče, ki bi bilo v nasprotju s stališči založnika. :)
Peter
Heh, glede priznavanja napak, pa si naletel na pravega. Slovel sem nekoč po največjem številu objavljenih popravkov. In nedavno, na nočni seji o pomoči Pomurju se mi je spet zgodila ena velika in sem pol moral pisat popravek. Napake so nočna mora novinarstva. :)
P.
Pa samo še Jurančiču dolgujem malo odgovora, gospod je pač trdil, da sem posegal brez soglasja avtorjev v tekste v neki konkretni sobotni prilogi. Ker je navedel konkretno in ne le splošno zmerjal, je stvari mogoče preprosto preveriti. In takrat pač takšnih primerov absolutno ni bilo. Saša Vidmajer je res napisala, dea bo posledica zamenjave Milharčiča, da se bodo poslej teksti D. Rupla pojavljali v Sobotni prilogi. Pa sem jo pač opozoril, da to ni res, da je moja uredniška politika jasna, da sodijo takšni zunanji avtorji le na mnenjsko peto stran in ne - kot so to počeli do takrat - v sobotno prilogo. Primer je bil denimo nekdanji predsednik državnega sveta Ivan Kristan, ki so ga objavili celo brez oznak kot da je novinar. Vidmajerjeva je tekst sama popravila in napisala, da se bo Rupel poslej pojavljal v Delu in ni vztrajala, da v prilogi. Drug primer pa je bil en poudarjen stavek v intervjuju z Cukajtijem, ki ga je uredništvo nameravalo dati v napoved intervjuja in ki je bil zmerjaški do Jožeta Poglajna. S tem se pa nisem strinjal, ker časopis ni na svetu za to, da se obračunava z novinarji. Tudi tu je bil popravek v soglasju z avtorjem teksta in tega urednišekga poudarka pač ni bilo. Ne bi pa bilo nič narobe, če bi to bilo v tekstu, če bi sogovornik pač to zatrdil v intervjuju.
Da sem brez soglasja avtorjev kaj posegal je bila - laž. Ker je bil predsednik sindikata konkreten, je bilo mogoče to tudi dokazati. Običajno pri bolj “spretnih” zmerjanjih, ni mogoče.
Še vedno čakam, da dokaže nasprotno. Ampak konkretno in preverljivo, komu v tisti številki bi naj. In ne da tako ali tako vsi vedo, kaj bi naj.
Peter
Tule je pa nekaj sprenevedanja. Oziroma, Peter Jančič in Iztok Jurančič sta imela eno diskusijo, ki sta jo nadaljevala s sredstvi drugih medijev, nekje na sredini vsega tega pa smo se še mi vključili.
Tu bi morali imeti toliko poguma do korektnosti, da bi stvar imenovali s pravim imenom. Namreč, ni štos v tem, kaj novinar lahko in česa ne more. Štos v tej državi je v tem, da si je vodstvo nacionalko privzelo privilegij, da lahko po svoje določa, kaj KDO lahko in KDO česa ne more.
Ker na tej nacionalki je tako, da Rosvita LAHKO sočutno polaga Janši vprašanja in potem Janša žalostno gleda in odgovarja.
Pa na tej nacionalki je tako, da je hlebševstvo postala ena svojevrstna novinarska zvrst, ki se razvija pred našimi očmi in je literatura še ni čisto osvojila.
Pa na tej nacionalki imamo lahko neposredni prenos iz zabetoniranega rudniškega rova (featuring partner od urednice), Jelinčiča ob vsaki priliki in nepriliki (on je itak neprilika)… in še kar je takih ekscesev.
Na tej nacionalki pa imamo tudi izgon najboljšega komentatorja basketa, zgolj zato, ker je kandidiral na lokalni listi, ker politika lokalne skupnosti in basket, to je pa en tak konflikt interesov, da bi gledalci verjetno bili blazno oškodovani, če bi ga slišali.
Na tej nacionalki imamo tudi šikaniranje novinarke, ki nam je s svojimi profesionalnimi dopisniškimi prispevki z enim prepoznavnim tonom razlagala, kaj se dogaja v zamejstvu. Blazno bi njeno nadaljevanje tega istega izkrivilo našo percepijo dogajanj v zamejstvu. Bi čisto vse gledali skozi LDS.ovo optiko, ali kaj? Ker, bog-ne-daj, da bi ona pokrivala relevantne teme iz Trsta, na primer plinski terminal, pa tržaško gledališče, ne moremo mi tega videti, ker bi imelo vse eno eldeseovsko nalepko in ne bi bilo uravnoteženo in ne vem kaj še vse.
Pa jasno. Če bi kandidirala na listi kakšne desne stranke, se ta polemika sploh ne bi začela. Ker bi novinarka že lepo opravljala svoje delo. Oziroma, verjetno ne, verjetno bi dobila že kakšno napredovanje, ki bi ga vodstvo nacionalke razložilo kot to, da ne more več opravljati prejšnejga dela, da ne bi bila politično kontaminirana…..
Na naši nacionalki imamo utilitarno uporabo etike, kadar gre za ljudi, ki se vrednostno izpostavijo drugače, kot se vodstvo. Hribarju režejo oddajo, ker se kao norčuje iz šefa (grdi, grdi, fej te bodi), Muženičeva ne more poročati, Hlebš, Bratož, Peskova…njih pa nikoli konca. Človek ugasne aparat, pa ga je strah, da slika ne bo izginila z ekrana.
Ljerka Bizilj pa lahko dela na TV iz preprostega razloga, ker je bilo vodstvo, ki jo je aktiviralo nazaj v novinarstvo, očitno bolj odprte glave, kot je sedanje. In se nam bo verjetno na nek način še kolcalo po stanju kakih desetih let nazaj…. Če bi Ljerka Bizilj danes kandidirala in ne bi bila izvoljena, bi morala verjetno odkorakati na Parmovo (za nepoučene, tam je zavod za zaposlovanje).
Skratka, štos je o utlitaristični obravnavi etičnih pravil (to je tisto, ko etična pravila uporabljaš samo takrat, ko tebi pašejo, ko pa ne, jih pa ignoriraš). O čemer se Peter Jančič seveda spreneveda. Ker počne sam popolnoma isto. Etika za “sesuvanje” njihovih, ignoriranje etike, ko je treba v bran vzeti “svoje”. Bedno. Peskovnik (ni kaj, dobra dvoumna figura mi je uspela). Peskovnik je sicer za otroke, ampak eni nikoli ne odrastejo.
Kar se Vilfana tiče, sem jaz tud za to, da bi ostal v programu, pa čeprav je vmes kandidiral za mestni svet na Jankovičevi listi. Tukaj ne zaradi profesionalnhi razlogov, čisto košarkarski so, sem pač mariborčan, ki je nekoč nabijal basket tam, kjer je nekoč prej tudi Vilfan. In že samo to se nam je zdelo dobro, da smo lahk na istem igrišču. Vsaka čast, genialen igralec nekoč. Tu lahk mal pogledamo skoz prste, morda. :)
Peter
Sicer je pa tu, v tem odzivu, navedenih veliko trditev, ki so preprosto bederija. Ljerka Bizilj se denimo ni mogla vrniti po koncu madnata za voditeljico poročil. To je pač dejstvo. In ni bila edina. Tudi p.r. Andreja Bajuka Saša Veronik, denimo, ne. In minilo je kar nekaj let, da je lahko dobila vlogo in še to ima v posebnem parlamentarnem programu zavoda. To pa je tudi rešitev, ki je kot formalno pravilo zdaj predlagana. Štiri leta, če je nekdo bil izvoljen, dve leti, če je samo kandidiral. Ni važno, za katero stranko. Najprej je bilo za oboje predlagano štiri, sam sem predlagal razliko, ker ni isto, če je nekdo samo kandidiral za neko stranko ali pa tudi res postal aktiven politik. Sodelovati v volilni kampanji za neko stranko pa je pač težko združljivo z javnim prepričanjem o nepristranskem poročanju, kasneje.
Se čisto stirnjam ,da je poštenosti poročanj tudi sicer vedno veliko razprav. In prav je tako. A to nikakor ne sme pomeniti, da lahko kar goljufamo, da nobena pravila ne veljajo. Dajmo bit resni, no.
13:19
Poslanec Posedel, naj se raje briga za občino ŽALEC, KI JE V NJEGOVEM ČASU ŽUPANOVANJA SAMO NAZADOVALA ! Domišljuje se, da je tudi dober poslanec, ni pa ne eno ne drugo , občani to dobro vedo in pomnijo !
14:22
Angie, zahvali BOGU, za dolgo življeje tvojega dedka in babice, do takrat ti bo še lepo, borčevske penzije niso male !
Kaktus
GOETE, KOMUNALEC, ko se bo etika postavila pred politiko , bodo vajini levosučneži vsi v zgodovinski pozabi !
Rukar
Poslanec Posedel, naj se raje briga za občino ŽALEC, KI JE V NJEGOVEM ČASU ŽUPANOVANJA SAMO NAZADOVALA ! Domišljuje se, da je tudi dober poslanec, ni pa ne eno ne drugo , občani to dobro vedo in pomnijo !
Kaktus
Angie, zahvali BOGU, za dolgo življeje tvojega dedka in babice, do takrat ti bo še lepo, borčevske penzije niso male !
Ob vsem tem ne gre spregledati, kako bo ministrica KGB Širca “demokratizirala RTV SLO! Recimo določilo, da bo programski svet imel 11 članov - od tega jih pet imenujejo politične stranke, tri predsednik države, ostale pa kao civilna družba. Torej trije zastopniki KGB koalicije, plus trije njihovi, ki jih imenuje Tuierk, pa imajo avtomatično večino glasov.
In zakon o RTV je pripravila t.i. ekspertna skupina in nekateri ne-naši iz te ekspertne skupine so na dom dobili sporočilo, da si osnutek novega RTV zakona lahko pridejo pogledat na ministrstvo. Torej je imela ekspertna skupina ministrice dva dela_ naši in ne-naši. Odločili so naši.
Ni res, da je M. Muženič programsko vodstvo kaj prepovedalo. Urednik je to storil. Po moji oceni je ravnal tudi prav. Profesionalno pravilno, namreč. V interesu gledalcev in uredništva. Ne pa v interesu novinarke, ki jo sindikat zdaj brani. Je pa netočen vtis, da je ostala brez dela. Mogoče je delati še kaj drugega kot stvari, ki so povezave z interesi stank in kjer bo problem v prihodnje tudi po veljavnih določbah kodeksa novinarjev slovenije, ki govorijo o samoizločanju, če bi lahko nastal vtis pristranosti.
Zagata stališča sindikata je še v njihovem nekdanjem opozarjanju pred nevarnim vplivom politike na medije. Te določbe so tiste, ki konkretno urejajo ta vprašanja. A zdaj pa več niso za profesionalno in etično ravnanje?
No, je pa to zdaj razprava pred odločanjem o teh pravilih. In če bodo sindikati ocenili, da je prav, da novianrji nastopajo na predvolilnih zborvaanjih strank, da jih za to smejo tudi plačevati in tudi kandidirajo zanje, potem pa o njih poročati, je prav, da to tudi javno povedo. O teh človekovih (novinarskih) pravicah govorijo.
Čakam samo še, da bom znova slišal, da bi umaknili tudi prepoved dela novinarjev za obveščevalne službe, kar je bilo tudi že predlagano s teh bolj sindikalnih vrst v programskem svetu RTV.
Peter
JURANČIČ, povej še kaj o novem zakonu o “RTV” eju ! Ti ni nerodno, da te o tem zakonu podučuje ob delu učeni REPOVŽEK !
Eno samo sprenevedanje Peter.
Ti nisi nikoli kandidiral za nobeno politično stranko pa je vsem v Sloveniji popolnoma jasno, da si politično povsem determiniran in da deluješ pod kot agitator pod krinko novinarja. No morda sta tozadevno še hujša Nežmah in B. Turk.
Menim, da so novinarji, ki so, kot praviš, sporno kandidirali, še bolj na očeh javnosti in morajo pri nadaljnem novinarskem delu mnogo bolj paziti na objektivnost pri poročanju.
:))
Če me spomin ne vara, je Biziljeva kandidirala in bila izvoljena v parlament pri LDS, pa pri Peršakovih demokratih, potem ko je naslednjič izpadla, je ustanovila celo lastno strankico, ki pa je bila kratkega veka kot lani Lipa…potem je nekaj čarala v privatnem podjetju in hkrati na rtv vodila mentorski program (najbrž so jo takrat spet vzeli v službo), počasi je postala šefica jutranjega programa, ki so se ga vodilni leta dolgo obljubljali, a so se ga vsi uredniki otepali…itd. in zdaj je reperova doktorica zanosti in urednica 3. parlamentarnega programa.
Lepa politčna kariera, ni kaj. In takrat je bil vrli novinar Peter tiho.
Ga. Mirjam Muženič je vzela dopust, ko je kandidirala za evropsko poslanko. Ne za domačo politiko oz. parlament. Ni vstopila v stranko, bila je na listi ene, tako kot še mnogi drugi kandidati na različnih listah. Njenih političnih nastopov v predvolilnih srečanjih je bilo malo, ker je gospa očitno zadržane narave, vsa izstopanja so bila evropsko usmerjena in v naše skupno dobro. Zato je težko reči, da je v spregi s kakšnokoli politiko, kar ji skušajo natrpati Peter in njeni šefi na rtv.
Rado, veš novinarji imamo profesionalna pravila, ki določajo, kaj je prav in kaj ne. Kaj ti misliš o kom je pač tvoje mnenje. Doslej sem jo, ko je šlo za to, parkrat (srečno) odnesel pred častnim razsodišče, ko sta postopke proti meni recimo sprožila Drago Kos ali Blaž Zgaga. Res pa je, da je razsodišče ugotovilo tudi kršitev, ker sem o Jurančiču v nekem komentarju zapisal, da širi o mojih posegih v tekste laži zaradi političnih razlogov. Razsodišče je ugotovilo ,da tega političnega ozadja nisem dokazal. Da je res govoril, kar je kasneje zanikal, je dokazal prvi njegov stavek na prireditvi, nastop je namreč društvo novianrjev snemalo. Amapak to so stare zgodbe, kjer me je bolj kot neresnica motilo, ker je šef sindikata ocenjeval, da sem, ko gre za profesionalna pravila, naiven cepec.
Urednik lahko doseže svoje po pravilih, ne da bi moral sam delati. Če je kaj narobe, pač novinar sam popravlja. To je bil praviloma moj pristop že na Večeru in tudi kasneje na Delu. Zelo vesel sem, če enako ravnajo uredniki tudi, kadar sem sam v novinarski vlogi. Je pa res, da včasih to tudi ni mogoče izpeljati, ampak primeri so redki.
Na pravila ravnanja, etiko, se pa celo malček spoznam, pač o tem sem nekoč pisal diplomasko, s skupino novianrjev nekoč pripralvjal kodeks etike, ki zdaj velja, dolga leta sedel v častnem razsodišču.
In na ravni tega označevanaj, kak nazor ima kdo, se je brezveze popovarjati. Vsak ima lahko nazor, tisti, ki ga nima ni človek.
Pravil pa se je treba držati. In pravila niso v tem, da ne smeš zastopati takšnega ali drugačne stališča kot novinar ali urednik. Velja po povsod po svetu, da se je treba izogibati konfliktu interesov, ki je jasno definiran.
Ker so v teh odzivih tukaj eni povpraševali, kakšno je bilo moje stališče v podobnih prejšnjih priemrih, bi rad opozoril, da je povsem neresnična trditev, da drugačno. In sploh ne gre le za Biziljevo. Bil je tudi Miro Petek na Večeru, recimo. Ali pa Mitja Meršol na Delu. Ni problem, da kandidirajo. Ne morjeo pa hkrati biti kandidat in novinar. In problem je, kako to rešiti, da so stvari jasne in da nihče ni prizadet preveč.. Čisto enak tudi drugog po svetu.
O tem se pogovarjamo. Stališča sindikata pa se mi zdi pač globoko napačno, pa še lažnivo, ker spet nekaj manipulira s splošnim označevanjem o nekakšnem programskem vodstvu, ko je čisto jasno kdo je odločil in ta tega tudi nič ne skriva..
Res pa je, da sam, kot vodja komsiija za informativne programe predlagam, da se stvari, ki so običajna praksa, tudi zapišejo za v prihodnje, da bo sporov manj.
:)
Peter
. . . lep primer je Biziljeva Ljerka. Ona je nekoč kandidirala na za eno levo stranko. Zdi se mi, da za Pahorjevo. Ko se je hotela vrniti v novinarstvo je pravcati upor proti temu vodila Pirc Musarjeva (današnja informacijska pooblaščenka). Pa je dandanes pri Ljerkinem novinarskem delu zaznati simpatiziranje z levico?
Ravno nasprotno. Povsem odkrito razgalja predhodnike, današnje leve politične opcije.
Toliko o nepotrebnem Jančičevem viharju v kozarcu vode.
Čakam na čas nove volilne kampanije ! Še veste, kako so mlade novinarske vešče vreščale ogazmično, ko je Janković bil izbran za župana ! Danes mi je ena takih “jokala”, kako ji je težko preživeti v Ljubljani in kako se vse draži !
Ne vem, zakaj je okvir za predvajanje videovsebine na mojem računalniku prazen, sicer lahko povsod povsem normalno spremljam vidoposnetke. Tega sem si lahko ogledala samo preko objave na naslovnici spletne strani. Hmmm …
Tudi sicer se mi ne zdi dobro, da je Vest ukinila pisno verzijo komentarja, ker pač nekateri resnično niso vešči podajanja prispevkov preko avdiovizualnega medija in je prav mučno sledit besedilu.
Sicer pa, ja, kako neki bi nekaj let prepovedi delovanja novinarja v informativnem programu domnevno “ozdravilo” hipotetično pristranskega novinarja pristranskosti … hehe … “Kazen” namesto “terapije” - beri: predelanega Priročnika o novinarski profesionalnosti za telebane. Kdo pa tako neprimerne kadre sploh zaposluje? Verjetno tisti, ki bi jim bilo treba prepovedat zasedanje določenih položajev, ki jim niso kos. Jok.
@Rado:
O katerem Jančičevem viharju v kozarcu pišeš? Si z mislimi pri Petru Jančiču in pišeš Iztoku Jurančiču ali imaš kaj drugega konkretnega v mislih???
Nekateri novinarji, in ne samo novinarji, so pač zelo prilagodljivi in pridno sodelujejo in delujejo za politično opcijo, ki je pri koritu ( na oblasti ali pa po meri opcije šefov, direktorjev itd., ki pomembno vplivajo na kariero določenega posameznika), po načelu “naredil bom vse, magari dušo prodajal, kar je treba, da bo koristilo moji karieri in profitu”. Preprosto nimajo hrbtenice in nikakršne s tem povezane morale … podobno kot sociopati ne premorejo empatije in vesti na primer. Tako nekaj let vdano pasje servisirajo usluge levici, lej ga zlomka, potem se prav tako intenzivno slinijo desnici in pljuvajo po levici in tudi to se lahko po potrebi osebnih koristi, in ne osebne vsebinske načelnosti, spet spremeni …
Včasih je res težko ločit pokončen značaj, ki zna kritično nastopat ne glede na osebno politično večje ali manjše nagibanje, od bednega razkurbanega značaja, ampak tako težko pa spet ni.
Dolgo te ni bilo slišati … sej vem, sej vem, kisle kumarice ;)
Sej veš, majhni ljudje in majhne službice. Njihovi uredniki in njihovi šefi si poiščejo kader po svoji podobi. Ja, žalost, ampak poslušnost in nizek okus sta precenjena.
Odkrijmo kdo se skriva za nickom RADO???
Lahko odkrivaš tudi toplo vodo. Do onemoglosti, če te je volja.
Lej jo Simono.
Tudi tu si gostja? :-)
Zgolj repliko na Jančičevo repliko sem imel.
LP
Brez brige Juriš, Simona dobro ve zame. Podobno je kot pri Shakespearu. Njegovih del ni napisal Shakespeare sam, ampak nekdo drug - iz drugega mesta (ki pa se je slučajno tudi pisal enako, namreč tudi Shakespeare).
@Rado:
Ja, vedno bolj poredko.
Razumem, ampak replika se mi je zdela nenavadna, predvsem glede na podan primer. Kot bi Jančiču na debelo prikimal … hehe … Očitno nezavedno.
M. Muženič nihče ni prepovedal dela. Še več, dobila je zelo konkretne zadolžitve v skladu z delovno pogodbo iz leta 2007, v kateri je novinarka-komentatorka. Tako je v začasni odredbi zapisalo tudi delovno in socialno sodišče v LJubljani. Kljub temu ne želi delovno sodelovati, ker trdi, da je dopisnica iz zamejstva. Te pogodbe pa gospa ni nikdar podpisala. Zanimivo, kajne, čeprav se zdaj sklicuje prav na dopisnico. Vmes je izgubila še tožbo, ker je hotela še višjo plačo.
Društvo novinarjev in novinarski sindikat pa počenjata enega najhujših medijsko-etičnih “zločinov”, saj s tem novinarje navajata, da lahko po mili volji na vseh naslednjih volitvah kandidirajo za političlne stranke, njihovi portreti (tako kot v primeru Muženič) bodo lahko torej viseli na plakatih političnih strank in če ne bodo izvoljeni, bodo lahko mirno “profesionalno” opravljali svoj poklic še naprej.
Še o Ljerki Bizilj: zato, ker je kandidirala in bila izvoljena in en mandat poslanka, je bila za osem let kaznovana, da v novinarstvu ni smela delati (na oblasti je bilo t.i. levo vodstvo). Na RTV je iz preteklosti še nekaj takšnih primerov. Takrat ni nihče kričal o tem, da gre za napad na njeno ustavno pravico, še več, ne samo Pirc Musarjeva, tudi nekateri drugi so jo popolnoma izobčili, kar je bilo nečloveško in nekorektno. Pa ne zato, ker nekaj časa ne bi smela delati v informativnem programu, ampak zato, ker je bila njena kazen za nedoločen čas. Zdaj ob Muženičevi gre samo za to, da se določi pravila igre: če je nekdo kandidiral in ni bil izvoljen, dve leti ne sme delati v dnevnem info pogonu, če pa je bil izvoljen in se po štirih letih vrne nazaj na RTV, pa tega dela ne sme opravljati 4 leta - torej en “mandat”.
Sprenevedanje Jurančiča in nasploh novinarskega društva pa mi gre - oprostite, na bruhanje. Imajo ne dvojna, celo trojna merila. Recimo, društvo novinarjev neprestano napada kakšen primer z RTV, ko je bil odg. urednik imenovan brez pozitivnega mnenja uredništva (Mladina pa o tem veselo piše). Ne pometejo pa pred svojim pragom: da je namreč predsednik društva novinarjev Grega Repovž bil imenovan na mesto odgovornega urednika brez pozitivnega mnenja uredništva, ampak ga je preprosto nastavila uprava. Da ne pišem o tem, kako se je Repovž s svojim društvom (sindikat pa tudi) celo zavzel za pogrom nad odgovornim urednikom STA. TO sta sindikat in društvo “mrtvih novinarskih duš” in velika sramota.
Na obe desni roki se je začela javna RTV deliti po zadnji bleščeči referendumski zmagi v zvezi z Grimsovin zakonom.
Takrat je nekoč javna postala bolj zasebno trobilo za velike zmage Jja in njegove zveste druščine zbrane v njegovi Firmi na stroške nas odjemalcev električne energije in vplačnikov medijskega sklada nad neverniki.
Kako je bilo že s kaznovanjem Vide Petrovčič, npr? Pa to …
Petru Jančiču in ostalim bruhajočim nekaj dejstev v premislek:
1)dejstvo je, da dopisnica iz zamejstva RTVS, Mirjam Muženič (MM), ni prekršila nobenega poklicnega ali etičnega merila iz pravilnika RTVS. Po zaenkrat še veljavnem pravilniku novinar, ki kandidaira na volitvah, ne sme opravljati dela samo v času volilne kampanije. Če urednik pravila spoštuje, niti Mirjam Muženič (MM) ne sme prepovedati dela. Sindikat zahteva le, da se spoštujejo poklicna merila in zakonitost, ko se jih izvaja. Prepovedi dela v informativnih programih so bile nezakonite tudi prej , razlika je sedaj samo v tem, da MM vztraja v prerekanju pravno neutemeljenih postopkov, ostali (Bizilj, Šopar, etc.) tega pač niso hoteli. Vodstvo RTVS bi lahko MM odpovedalo pogodbo o zaposlitvi in ji ponudilo novo. Tudi sam sem jim to dvakrat predlagal. V ta postopek pa ne gredo, ker vedo, da bi MM zahtevala sodno varstvo, in bi postopek izgubili, ker zanj nimajo utemeljenega razloga (dokazanih kršitev poklicnih meril pri opravljanju dela dopisnice iz zamejstva).
2) programsko vodstvo so direktorji in odgovorni uredniki: Jože Možina, Vinko Vasle, plus Komisija za dopisniško mrežo v tujini, v kateri sedijo in odločajo isti, poleg teh tudi Rajko Gerič, pa Miha Lampreht še s parimi odgovornimi uredniki informativnih programov. Skrajšano: delo v informativnih programih je MM prepovedalo programsko vodstvo.
3) MM še ni izgubila nobenega sodnega postopka v zvezi z nepravilnostmi pri prepovedi dela v informativnih programih, pa tudi nobenega drugega zaenkrat ne. Njena zaposlitvena pogodba in aneks k tej pogodbi se glasi na delovno mesto dopisnika iz zamejstva, za to pa pa je uvrščena v komentatorski plačni razred. Začasna odredba je bila zahtevana, ker se je programsko vodstvo odločilo razpisati delovno mesto dopisnika iz zamejstva, ki ga že ima, prepoveduje pa mu delati na tem delovnem mestu.
4) primerjave med Petrom Jančičem (PJ) in MM so v kontekstu izvajanja etičnih in poklicnih meril povsem deplasirane. PJ ni bil sankcioniran, ampak je sankcije izvajal. MM ni na mestu odgovorne urednice, kot je bil PJ še v času, ko je spodaj podpisani podal vlogo zoper njega na častno razsodišče. Podal pa sem jo zato, ker je PJ tedaj preganjal drugače misleče novinarje na Delu. Hkrati mi je prosto po Prešernu javno podtikal politične opredelitve, ker je pač novinarski sindikat večkrat javno protestiral in v imenu prizadetih vložil tudi nekaj zahtevkov za varstvo pravic. To smo razčistili in pričakoval sem, da bo PJ razumel razliko med svetovnim nazorom, političnim prepričanjem, pa tudi med pripadnostjo kakšni politični stranki. Debat na sploh, v katerih sedanji ali bivši odgovorni uredniki utemeljujejo poklicni linč zaradi potencialne politične pristranskosti, se sicer ne bom udeleževal. Prisegam pa, da bomo tako ali drugače prišli do sodne prakse, ki bo med drugim omejila samovoljo odgovornih za izvajanje poklicnih meril (povdarek je na sodni praksi, ne na samovolji).
Iztok Jurančič
Hmm, nekaj sodne prakse, ki jo omenja Jurančič, sicer še ne pravnomočne, je sicer že. V enem primeru, ko je postopek proti upravi Dela sprožil eden dopisnikov, denimo. Nič nisem slišal opravičil o tem, da bi sindikat nekoč zavajal javnost in lagal. Al kaj že pomeni odločitev sodišča, ki je novinarjeve trditve, ki jih je navajal pred tem tudi sindikat, v celoti zavrnilo? Ok, pritožbeni postopek menda še traja.
Veš Peter Jančič,
vaša novinarska pravila o tem, kaj je prav in kaj ni, mene kot bralca ne zanimajo kaj posebej.
Namreč, če bralec ne spada v kategorijo rdečih, ali pa v morebiti v kategorijo črnih (belih) ovac, potem bralec presoja pisne izdelke po načelu kredibilnosti novinarja. Ali je pisec sposoben kritičnosti do vseh političnih oz. ideoloških strani? Ima enake vatle za vse? Ali je pisec sposoben jasno priznato storjeno napakao (in ne, da s pisnimi mojstrovinami relativizira napako)?
Slivnikova doktrina, da bo demokratičnosti medijev ugodeno, če enakemu številu ideološko levih, priredimo enako število ideološko desnih piscev, je doktrina namenjena čredi, nikakor pa ne mislečim ljudem. In v nobenem primeru to ni garant demokracije. Kaj šele, da bi bila glasnik resnice.
Rado, vidim ,da se povsem strinjaš z mano. To je tudi razlog, zakaj skušamo pravila na RTV za naprej - in ne za Mirjam Muženič - še bolj jasno določiti. Pač se je treba odločiti, ali novianrji smejo nastopati na strankarskih zborovanjih, dobivati plačila od strank za to in hkrati še naprej, denimo, voditi poročila na nacionalni RTV. Ali smejo kandidirati za stranke in potem voditi poročila. Ali smejo biti poslanci, naslednji dan pa voditi poročila. Preproste dileme so. Vsak pameten urednik že zdaj odgovori - da to ne gre. In logika šefa sindikata, da je to maltretiranje zaposlenih, je šibka, ker bi se po kodeksu etike novinar moral sam izločiti. A nekateri pač nočejo spoštovati pravil.
Seveda pa se točnost, poštenost in vsestranost pri delu novinarja ocenjuje tudi sicer, a to so pač primeri nepsorednega konflikta interesov, o tem govorimo.
In pazi, razprava poteka o javni RTV in ne o delu novianrjev v kakšnih zasebnih medijih, v posameznih je pristranost pri poročanju povsem sprejemljiva. Težko je pač pričakovati v verskem dnevniku stališče, ki bi bilo v nasprotju s stališči založnika. :)
Peter
Heh, glede priznavanja napak, pa si naletel na pravega. Slovel sem nekoč po največjem številu objavljenih popravkov. In nedavno, na nočni seji o pomoči Pomurju se mi je spet zgodila ena velika in sem pol moral pisat popravek. Napake so nočna mora novinarstva. :)
P.
Pa samo še Jurančiču dolgujem malo odgovora, gospod je pač trdil, da sem posegal brez soglasja avtorjev v tekste v neki konkretni sobotni prilogi. Ker je navedel konkretno in ne le splošno zmerjal, je stvari mogoče preprosto preveriti. In takrat pač takšnih primerov absolutno ni bilo. Saša Vidmajer je res napisala, dea bo posledica zamenjave Milharčiča, da se bodo poslej teksti D. Rupla pojavljali v Sobotni prilogi. Pa sem jo pač opozoril, da to ni res, da je moja uredniška politika jasna, da sodijo takšni zunanji avtorji le na mnenjsko peto stran in ne - kot so to počeli do takrat - v sobotno prilogo. Primer je bil denimo nekdanji predsednik državnega sveta Ivan Kristan, ki so ga objavili celo brez oznak kot da je novinar. Vidmajerjeva je tekst sama popravila in napisala, da se bo Rupel poslej pojavljal v Delu in ni vztrajala, da v prilogi. Drug primer pa je bil en poudarjen stavek v intervjuju z Cukajtijem, ki ga je uredništvo nameravalo dati v napoved intervjuja in ki je bil zmerjaški do Jožeta Poglajna. S tem se pa nisem strinjal, ker časopis ni na svetu za to, da se obračunava z novinarji. Tudi tu je bil popravek v soglasju z avtorjem teksta in tega urednišekga poudarka pač ni bilo. Ne bi pa bilo nič narobe, če bi to bilo v tekstu, če bi sogovornik pač to zatrdil v intervjuju.
Da sem brez soglasja avtorjev kaj posegal je bila - laž. Ker je bil predsednik sindikata konkreten, je bilo mogoče to tudi dokazati. Običajno pri bolj “spretnih” zmerjanjih, ni mogoče.
Še vedno čakam, da dokaže nasprotno. Ampak konkretno in preverljivo, komu v tisti številki bi naj. In ne da tako ali tako vsi vedo, kaj bi naj.
Peter
Tule je pa nekaj sprenevedanja. Oziroma, Peter Jančič in Iztok Jurančič sta imela eno diskusijo, ki sta jo nadaljevala s sredstvi drugih medijev, nekje na sredini vsega tega pa smo se še mi vključili.
Tu bi morali imeti toliko poguma do korektnosti, da bi stvar imenovali s pravim imenom. Namreč, ni štos v tem, kaj novinar lahko in česa ne more. Štos v tej državi je v tem, da si je vodstvo nacionalko privzelo privilegij, da lahko po svoje določa, kaj KDO lahko in KDO česa ne more.
Ker na tej nacionalki je tako, da Rosvita LAHKO sočutno polaga Janši vprašanja in potem Janša žalostno gleda in odgovarja.
Pa na tej nacionalki je tako, da je hlebševstvo postala ena svojevrstna novinarska zvrst, ki se razvija pred našimi očmi in je literatura še ni čisto osvojila.
Pa na tej nacionalki imamo lahko neposredni prenos iz zabetoniranega rudniškega rova (featuring partner od urednice), Jelinčiča ob vsaki priliki in nepriliki (on je itak neprilika)… in še kar je takih ekscesev.
Na tej nacionalki pa imamo tudi izgon najboljšega komentatorja basketa, zgolj zato, ker je kandidiral na lokalni listi, ker politika lokalne skupnosti in basket, to je pa en tak konflikt interesov, da bi gledalci verjetno bili blazno oškodovani, če bi ga slišali.
Na tej nacionalki imamo tudi šikaniranje novinarke, ki nam je s svojimi profesionalnimi dopisniškimi prispevki z enim prepoznavnim tonom razlagala, kaj se dogaja v zamejstvu. Blazno bi njeno nadaljevanje tega istega izkrivilo našo percepijo dogajanj v zamejstvu. Bi čisto vse gledali skozi LDS.ovo optiko, ali kaj? Ker, bog-ne-daj, da bi ona pokrivala relevantne teme iz Trsta, na primer plinski terminal, pa tržaško gledališče, ne moremo mi tega videti, ker bi imelo vse eno eldeseovsko nalepko in ne bi bilo uravnoteženo in ne vem kaj še vse.
Pa jasno. Če bi kandidirala na listi kakšne desne stranke, se ta polemika sploh ne bi začela. Ker bi novinarka že lepo opravljala svoje delo. Oziroma, verjetno ne, verjetno bi dobila že kakšno napredovanje, ki bi ga vodstvo nacionalke razložilo kot to, da ne more več opravljati prejšnejga dela, da ne bi bila politično kontaminirana…..
Na naši nacionalki imamo utilitarno uporabo etike, kadar gre za ljudi, ki se vrednostno izpostavijo drugače, kot se vodstvo. Hribarju režejo oddajo, ker se kao norčuje iz šefa (grdi, grdi, fej te bodi), Muženičeva ne more poročati, Hlebš, Bratož, Peskova…njih pa nikoli konca. Človek ugasne aparat, pa ga je strah, da slika ne bo izginila z ekrana.
Ljerka Bizilj pa lahko dela na TV iz preprostega razloga, ker je bilo vodstvo, ki jo je aktiviralo nazaj v novinarstvo, očitno bolj odprte glave, kot je sedanje. In se nam bo verjetno na nek način še kolcalo po stanju kakih desetih let nazaj…. Če bi Ljerka Bizilj danes kandidirala in ne bi bila izvoljena, bi morala verjetno odkorakati na Parmovo (za nepoučene, tam je zavod za zaposlovanje).
Skratka, štos je o utlitaristični obravnavi etičnih pravil (to je tisto, ko etična pravila uporabljaš samo takrat, ko tebi pašejo, ko pa ne, jih pa ignoriraš). O čemer se Peter Jančič seveda spreneveda. Ker počne sam popolnoma isto. Etika za “sesuvanje” njihovih, ignoriranje etike, ko je treba v bran vzeti “svoje”. Bedno. Peskovnik (ni kaj, dobra dvoumna figura mi je uspela). Peskovnik je sicer za otroke, ampak eni nikoli ne odrastejo.
Sem vam rekel, da je” bralka” sama ministrica ! Brez Boga ni etike, brez etike ni poštene politike ; vsega tega pa deklarirani ateisti nimate !
Kar se Vilfana tiče, sem jaz tud za to, da bi ostal v programu, pa čeprav je vmes kandidiral za mestni svet na Jankovičevi listi. Tukaj ne zaradi profesionalnhi razlogov, čisto košarkarski so, sem pač mariborčan, ki je nekoč nabijal basket tam, kjer je nekoč prej tudi Vilfan. In že samo to se nam je zdelo dobro, da smo lahk na istem igrišču. Vsaka čast, genialen igralec nekoč. Tu lahk mal pogledamo skoz prste, morda. :)
Peter
Sicer je pa tu, v tem odzivu, navedenih veliko trditev, ki so preprosto bederija. Ljerka Bizilj se denimo ni mogla vrniti po koncu madnata za voditeljico poročil. To je pač dejstvo. In ni bila edina. Tudi p.r. Andreja Bajuka Saša Veronik, denimo, ne. In minilo je kar nekaj let, da je lahko dobila vlogo in še to ima v posebnem parlamentarnem programu zavoda. To pa je tudi rešitev, ki je kot formalno pravilo zdaj predlagana. Štiri leta, če je nekdo bil izvoljen, dve leti, če je samo kandidiral. Ni važno, za katero stranko. Najprej je bilo za oboje predlagano štiri, sam sem predlagal razliko, ker ni isto, če je nekdo samo kandidiral za neko stranko ali pa tudi res postal aktiven politik. Sodelovati v volilni kampanji za neko stranko pa je pač težko združljivo z javnim prepričanjem o nepristranskem poročanju, kasneje.
Se čisto stirnjam ,da je poštenosti poročanj tudi sicer vedno veliko razprav. In prav je tako. A to nikakor ne sme pomeniti, da lahko kar goljufamo, da nobena pravila ne veljajo. Dajmo bit resni, no.
Bralka, ne bi se mogli bolj strinjati s tabo!!! Če odmisliš kaktusa in njegove klone, imaš najbrž veliko somišljenikov!
Angie, zahvali BOGU, za dolgo življeje tvojega dedka in babice, do takrat ti bo še lepo, borčevske penzije niso male !
13:19
Poslanec Posedel, naj se raje briga za občino ŽALEC, KI JE V NJEGOVEM ČASU ŽUPANOVANJA SAMO NAZADOVALA ! Domišljuje se, da je tudi dober poslanec, ni pa ne eno ne drugo , občani to dobro vedo in pomnijo !
14:22
Angie, zahvali BOGU, za dolgo življeje tvojega dedka in babice, do takrat ti bo še lepo, borčevske penzije niso male !
Po avtorju pa:
Kaktus
GOETE, KOMUNALEC, ko se bo etika postavila pred politiko , bodo vajini levosučneži vsi v zgodovinski pozabi !
Rukar
Poslanec Posedel, naj se raje briga za občino ŽALEC, KI JE V NJEGOVEM ČASU ŽUPANOVANJA SAMO NAZADOVALA ! Domišljuje se, da je tudi dober poslanec, ni pa ne eno ne drugo , občani to dobro vedo in pomnijo !
Kaktus
Angie, zahvali BOGU, za dolgo življeje tvojega dedka in babice, do takrat ti bo še lepo, borčevske penzije niso male !
Če nisi za nobeno delo in če v življenju nimaš kaj početi, si še vedno lahko novinar!
Ja, zate.
Ob vsem tem ne gre spregledati, kako bo ministrica KGB Širca “demokratizirala RTV SLO! Recimo določilo, da bo programski svet imel 11 članov - od tega jih pet imenujejo politične stranke, tri predsednik države, ostale pa kao civilna družba. Torej trije zastopniki KGB koalicije, plus trije njihovi, ki jih imenuje Tuierk, pa imajo avtomatično večino glasov.
In zakon o RTV je pripravila t.i. ekspertna skupina in nekateri ne-naši iz te ekspertne skupine so na dom dobili sporočilo, da si osnutek novega RTV zakona lahko pridejo pogledat na ministrstvo. Torej je imela ekspertna skupina ministrice dva dela_ naši in ne-naši. Odločili so naši.