MDMA kot zdravilo v psihoterapiji
Mdma ali 3,4-metil-dioksi-metamfetamin je sintetična droga, ki jo običajno najdemo v obliki tabletk ali kristalenga belega prahu. V nekaterih večjih državah po svetu trenutno potekajo študije, ki bi pokazale potencial MDMAja za zdravljenje post-travmatskega stresnega sindroma.MDMA je v 30ih letih sintetizirala farmacevtska firma Merck, vendar nikoli ni prišel v redno uporabo v medicini. Nekaj desetletij kasneje, ga je ponovno odkril ameriški kemik Alexander Shulgin in opisal njegove želene učinke vzbujanja empatije, občutka varnosti in dobrega počutja. Že takrat so ga psihoterapevti zelo uspešno uporabljali kot pripomoček pri terapijah, predvsem se je izkazal kot uspešen v partnerskem svetovanju in zdravljenju travmatskih izkušenj.
Leta 2004 je ameriška raziskovalna organizacija MAPS začela s široko in dobro planirano študijo, ki bi pokazala potencial MDMAja za zdravljenje post-travmatskega stresnega sindroma. Študija trenutno poteka v ZDA, Švici, Izraelu, Kanadi, Jordaniji in Španiji. Ker je MDMA povezan z mnogimi predsodki, je vprašljivo ali se bo res uveljavil kot pomožno sredstvo v psihoterapiji. V kontroliranem okolju nosi s sabo izjemno malo tveganj za zdravje in je kot tak, v rokah izkušenega terapevta, lahko uspešen pripomoček pri zdravljenju psihičnih travm. Prav tako kot antidepresivi in ostala zdravila, ki se uporabljajo v psihiatriji.
Tudi tokrat sem se pogovarjala z Mino Paš iz združenja DrogArt, za mnenje pa sem povprašala tudi psihiatra Andreja Katelica, dr. med.
(Glasbena podlaga: Thievery Corporation - So Vast As The Sky)
“V kontroliranem okolju nosi s sabo izjemno malo tveganj za zdravje in je kot tak, v rokah izkušenega terapevta, lahko uspešen pripomoček pri zdravljenju psihičnih travm. Prav tako kot antidepresivi in ostala zdravila, ki se uporabljajo v psihiatriji.”
Mogoče bi se morali potem vprašati še, zakaj je prepovedan, če je tako uspešen pripomoček. Glede na to, da povzroča izčrpavanje in smrt nevronov, medtem ko pretirano sproščajo snovi, zaradi katerih se dobro počutimo, ga najbrž ne moremo enačiti z antidepresivi, ki počnejo ravno obratno, da spodbujajo rast in razvoj teh istih nevronov. Poglejte kako raziskavo, kakšne luknje dela MDMA v podganje možgane, preden ga greste reklamirat.
JB, prosim ne piši neumnosti.
“Luknje v možganih” so lobirane raziskave ZDA.
http://video.google.com/videoplay?docid=-1564288654365150131#
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Rational_scale_to_assess_the_harm_of_drugs_%28mean_physical_harm_and_mean_dependence%29.svg
http://www.drogart.org/forum/index.php?act=attach&type=post&id=130
http://www.antiproibizionisti.it/public/docs/thelancet_20070323.pdf
http://news.sky.com/skynews/Home/UK-News/Ecstasy-No-Worse-Than-Horse-Riding-Says-Drug-Adviser-Professor-David-Nutt-Pens-Journal-Article/Article/200902115218451?f=rss
….
JB, malo si za časom. O MDMAju in luknjah so tudi že vrabci nehali čivkati po tem, ko je Dr. George Ricaurte ustrelil svojo kariero v nogo z raziskavo “Severe dopaminergic neurotoxicity in primates after a common recreational dose regimen of MDMA (ecstasy)”. Na kratko: raziskavo je moral preklicat, ko se je izkazalo, da je v raziskavi uporabljal metamfetamin, ki je kljub podobnemu imenu (polno ime za MDMA je 3,4 metilendioksimetamfetamin) dokazano precej bolj škodljiv.
Lahko se vprašamo tudi zakaj je prepovedan. Zanimivo je namreč, da je bil tako v ZDA, kot v VB razvrščen v najbolj škodljiv razred (ZDA - Schedule 1, VB - Class A) brez nekih jasnih dokazov o škodljivosti in kljub priporočilom v drugo smer. Stroga klasifikacija je bila v skladu s političnim prepričanjem in se je zgodila.
Sej poskusov reklasifikacije je bilo v zadnjih 20 letih precej. Zadnja se je končala na začetku letošnjega leta v VB, ko notranje ministrstvo zavrnilo priporočilo svoje lastne komisije sestavljeno na to temo. “Javnosti nočemo poslati sporočila, da naj droge jemlje manj resno” - to je bil razlog. Spet malo znanosti, veliko politike.
Sploh pa tukaj ni govora o kakšni splošni legalizaciji MDMA ampak v uporabi te snovi kot psihoterapevtski pripomoček in še to za precej specifične aplikacije. Zdej a ima MDMA za zdravljenje post travmatskega stresnega sindroma več potenciala kot zgolj kognitivno vedenjski pristop, to bo najbrž pokazal čas. Ampak v vsakem primeru precej današnje terapije vključuje tudi neko uporabo zdravil, ki se jih v dostih primerih jemlje vsak dan in to čez daljše obdobje. Negativni učinki obstajajo, bolj resni zapleti pa so možni tudi pri najbolj široko predpisovanih zdravilih npr. tistih iz skupine SSRI-jev, ampak se to se pa pač vzame v zakup.
@ AA : Ne vem, če sem ravno jaz za časom. Če pogledaš na Medline, boš trenutno našel 426 člankov na temo “MDMA (metilendioksimetamfetamin) neurotoxicity”, od tega 79 preglednih člankov. Glede na to številko so najbrž kje zunaj že kaki učbeniki na to temo, ne samo članki. Prijetno branje, da prideš malo na tekoče (razen če se tudi ne zdi, da gre za farmacevtske zarote) :
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/entrez?term=mdma%20neurotoxicity&sourceid=mozilla-search&db=pubmed&orig_db=PubMed&dispmax=20&dopt=DocSum
Mol Neurobiol. 2009 Jun;39(3):210-71. Epub 2009 Apr 17.
Molecular and cellular mechanisms of ecstasy-induced neurotoxicity: an overview.
Capela JP, Carmo H, Remião F, Bastos ML, Meisel A, Carvalho F.
REQUIMTE (Rede de Química e Tecnologia), Toxicology Department, Faculty of Pharmacy, University of Porto, Rua Aníbal Cunha 164, 4099-030, Porto, Portugal. joaocapela@ff.up.pt
“Ecstasy” [(+/-)-3,4-methylenedioxymethamphetamine, MDMA, XTC, X, E] is a psychoactive recreational hallucinogenic substance and a major worldwide drug of abuse. Several reports raised the concern that MDMA has the ability to induce neurotoxic effects both in laboratory animals and humans. Despite more than two decades of research, the mechanisms by which MDMA is neurotoxic are still to be fully elucidated. MDMA induces serotonergic terminal loss in rats and also in some mice strains, but also a broader neuronal degeneration throughout several brain areas such as the cortex, hippocampus, and striatum. Meanwhile, in human “ecstasy” abusers, there are evidences for deficits in seronergic biochemical markers, which correlate with long-term impairments in memory and learning. There are several factors that contribute to MDMA-induced neurotoxicity, namely, hyperthermia, monoamine oxidase metabolism of dopamine and serotonin, dopamine oxidation, the serotonin transporter action, nitric oxide, and the formation of peroxinitrite, glutamate excitotoxicity, serotonin 2A receptor agonism, and, importantly, the formation of MDMA neurotoxic metabolites. The present review covered the following topics: history and epidemiology, pharmacological mechanisms, metabolic pathways and the influence of isoenzyme genetic polymorphisms, as well as the acute effects of MDMA in laboratory animals and humans, with a special focus on MDMA-induced neurotoxic effects at the cellular and molecular level. The main aim of this review was to contribute to the understanding of the cellular and molecular mechanisms involved in MDMA neurotoxicity, which can help in the development of therapeutic approaches to prevent or treat the long-term neuropsychiatric complications of MDMA abuse in humans.
TRENUTNO ??????
heh, pa vi ste 100 let za kačami !! _ _ _ :-)))