Krediti v frankih so OK
Današnji prispevek bo razveselil vse tiste, ki so do vratu zadolženi v švicarskih frankih. Njegov namen je pogledati, kaj se bo dogajalo s tečajnim razmerjem EUR/CHF vsaj do konca tega leta.
Iz vidika gibanja tečajnih razmerij je na daljši rok ponavadi najpomembnejše vprašanje, kako se giblje obrestna mere. Na septembrskem srečanju je švicarska centralna banka (SNB) svoja pričakovanja glede rasti gospodarstva sicer popravila navzgor, a pri tem poudarila da je prihodnost še vedno zelo negotova. Predsednik banke Roth je celo izjavil, da nikakor ne vidi potrebe po spreminjanju obrestne mere.
Iz tega lahko sklepamo, da bo SNB nadaljevala s svojo ekspanzivno monetarno politiko, obrestne mere pa ne bo spremenila nemara vse do konca prihodnjega leta.
Septembra je Roth podal še eno pomembno izjavo. Banka še vnaprej ne namerava dopustiti apreciacije (rasti vrednosti) franka proti evru, saj se želi na vsak način izogniti deflacijskim pritiskom.
Svojo odločitev je SNB že večkrat podprla z intervencijo na valutnem trgu, ko je branila mejo 1,50 EUR/CHF. Živčna postane vsakič, ko se tečaj približa meji 1,5080 EUR/CHF. Nazadnje je na valutnem trgu intervenirala 30. oktobra. Ali to pomeni, da bomo videli močno depreciacijo (izgubljanje vrednosti) švicarskega franka?
Verjetno ne. Iz Srednje in Vzhodne Evrope bi naj prihajalo precej povpraševanja po frankih, saj gospodinjstva in podjetja izkoriščajo trenutno ugoden tečaj za pridno poplačevanje svojih dolgov.
Na drugi strani so do sedaj že prav vsi investitorji seznanjeni s pomenom meje 1,50 EUR/CHF, velika večina pa se jih je zaradi nizkega tveganja že pozicionirala tako, da pričakuje padec vrednosti franka oz. ob rast tečaja EUR/CHF.
Zaradi tega se je na trgu pravzaprav vzpostavila pat situacija, saj v rast vrednosti švicarskega franka verjame le še redkodko. Dejavnik nakupnih pritiskov na švicarski frank je zaradi prej omenjenega poplačevanja dolgov sicer močno prisoten, a ima SNB praktično neomejene resurse za njihovo nevtralizacijo.
Po mojem mnenju se lahko tečajno razmerje EUR/CHF v bližini meje 1,50 nahaja še dlje časa. Še bolj verjetno je pravzaprav nihanje med 1,50 in 1,54 EUR/CHF. Na spodnji strani tečaj namreč varuje švicarska centralna banka, na zgornji strani pa enako močna omejitev ne obstaja. Poizkusi rasti tečaja proti 1,54 EUR/CHF bi se lahko razvili takoj, ko se spet okrepi zaupanje v delniške trge.
Slika: Gibanje tečajnega razmerja EURCHF od marca tega leta.
Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.
No, ja. No, ja. Se bojim, da je materija preširoka za “trgovalno razmišljanje”.
Krediti v tujih valutah so okej za tiste, ki imajo poslovanje vezano na kupce in dobavitelje na trgih, kjer je ta valuta domača. Npr, za tiste, ki imajo velik del poslovanja vezan na švicarski trg, je potem logično, da temu tudi prilagodijo kreditne naložbe. Smiselno podobno je tudi s krediti v USD, YPN…Kar pomeni, da so to krediti, ki so relevantni za podjetja, ne pa za občane.
Imeti kredit v tuji valuti zgolj zaradi tega, ker je to zdajle ugodno (ne vemo pa, kako bo čez tri mesece, eno leto, tri leta), je pa blago rečeno, nespametno. Ker toliko, kot je morebitnega nominalnega prihranka na obrestni meri, je dodatnega stroška na upravljanju s tečajnimi tveganji (ker je pač treba kupovati valuto on spot ali pa s terminskimi posli). Veliko je podjetij, ki so pred leti na veliko hotele “kredite v švicarjih” in so se dolgoročno zadolževala v valuti, ki jo je bilo treba vsakič znova kupiti, ko je bilo treba odplačati obrok ali pa obresti…. in so potem po nekem času želele nadomestiti tak kredit s kreditom v domači valuti.
No pa vendar ljudje to pocnejo in so ze poceli. Gledali so obrestne mere in se zadolzili v CHF. Potem je sledilo neprijetno presenecenje v obliki apreciacije franka.Trenutno je frank stabilen kot pravi avtor, mnogi si pa poleg tega predstavljajo da bo sel dolgorocno proti 1.6 ali se vec, torej lahko samo se pridobijo. Ampak kaj ce gre v drugo smer? Ljudje se ne zavedajo, kako tvegano je jemati kredite v tuji valuti in to pocnejo.
In kako avtor danes komentira svoj članek?