Pa imamo referendum
In tudi ponovno nasprotovanje opozicije. Opozicija je proti. Najostrejši se zavzemajo za bojkot. SDS pa pravi, da je vprašanje napačno. Predhodni posvetovalni referendum je rešitev, ki nasprotnikom očitno ne ustreza. Poudarek, ki si ga velja zapomniti pa je, da to ni konec neizogibne referendumske usode arbitražnega sporazuma.
Vprašanje je takšno, kakršno je. Pravniki bodo dejali, da je korektno. Ne obsega pa celotne vsebine sporazuma. Je to res lahko problem? Na prvi pogled gotovo. In vendar, ali je sploh mogoče v vprašanju zaobjeti celotno vsebino sporazuma? Najbrž ne. Koalicija ga je, če poenostavimo, oblikovala takole: Ali se strinjate z ratifikacijo sporazuma, s katerim je med drugim določeno, da arbitražno sodišče določi potek meje, stik Slovenije z odprtim morjem in da noben enostranski dokument ali dejanje ne prejudicira razsodbe? Celotno vprašanje je nekoliko daljše, a to je tisto, kar šteje. Nič posebnega. O vsebini arbitražnega sporazuma poslušamo že dovolj časa, da ga menda poznamo, tudi če tega nočemo. Kljub temu, da smo slovenski prevod celotnega besedila prvič objavili šele včeraj na Vesti. A to niti ni pomembno. Le kdo pričakuje, da bodo vsi, ki bodo glasovali na referendumu prebrali predlog sporazuma?
Bodo pa gotovo poslušali predreferendumsko kampanjo, ki se je začela že pred časom. Včeraj ob vložitvi vprašanja pa je dobila povsem jasne okvire stališč posameznih strank in organizacij civilne družbe, ki jih bodo utemeljevale s svojimi argumenti. Kaj torej pravi opozicija? Radikalnejši del se je nemudoma zavzel za bojkot referenduma. Reakcija je nekoliko nenavadna, saj je prav ta del opozicije in civilne družbe doslej najbolj zavzeto zagovarjal stališče, da mora o tem vprašanju nujno odločati volja ljudstva na referendumu. Za poziv k bojkotu referenduma običajno obstajata dva razloga. Prvi, ki temelji na prepričanju, da je o nekaterih vprašanjih, kot so denimo vprašanja človekovih pravic, na referendumih pač nedostojno odločati, je v tem primeru neuporaben. Tako ostane še drugi, ki se mu praviloma reče strah pred neprijetnim rezultatom, ki večinoma nastopa v obliki argumenta, da je vprašanje zastavljeno napačno.
Prav to trdi predsednik največje opozicijske stranke. Janša pravi, da volivke in volivci ne bodo vprašani po celotni vsebini sporazuma. Manjkalo naj bi kar nekaj pomembnih elementov. Po Janševem prepričanju je najprej pozabljena omemba, da bo meja določena izključno po mednarodnemu pravu. Kar sicer ni res, saj sporazum med drugim v preambuli poudarja zavezanost vitalnim interesom pogodbenic. Drug problem je časovnica. Ta, kot pravi Janša, nima roka. Skratka, ne moremo vedeti, kdaj se bo vse skupaj sploh končalo. Pomislek je zanimiv, saj temelji na prepričanju, da arbitri, potem ko bi začeli delati, ne bi imeli interesa, da svoje delo končajo v razumnem roku. Zadnja pomembna pripomba, ki jo je predstavil Janša, pa je, da vprašanje ne omenja, da se bo arbitraža začela šele po vstopu Hrvaške v EU. Kar je pravzaprav nepomembno, saj bo v trenutku, ko bo sporazum podpisan, zadeva izključno v rokah arbitrov.
Po drugi strani ima Janša seveda prav. Le zakaj ne bi v vprašanje vključili še malenkosti, o katerih bi lahko koalicija in opozicija dosegli konsenz? Bi bilo to res tako zelo težko? Prav v tem je problem. Odgovor na to vprašanje je namreč nedvoumno pritrdilen. Konsenza namreč ni mogoče niti slutiti. Janša ima prav. Pri vprašanjih suverenosti preglasovanja niso najbolj modra politična pot. A kaj, če je alternativa samo stopicanje na mestu? Kaj vse bi bilo treba vključiti v referendumsko vprašanje, da bi bili vsi zadovoljni? Argument, ki govori o tem, da bi moralo vprašanje vsebovati tudi trditev, da predlog sporazuma predvideva arbitraža izključno po načelih mednarodnega prava, pove dovolj. Hkrati pa je povsem jasno, da si koalicija želi vprašanje, ki bi napeljevalo k temu, da je sporazum dober. Medtem ko si opozicija želi, da bi bilo že iz vprašanja videti, kako je slab. Prav nič nenavadnega.
Vsekakor referendum bo. In najbrž niti ne bo zadnji. Opozicija mu bo nasprotovala. To je zdaj vendarle jasno. In ljudje se bodo odločili. Ne glede na vprašanje. To bi se, konec koncev, lahko glasilo še bolj enostavno. Ali ste za sporazum? O vsebini bodo v kampanji imeli dovolj za povedati tako rekoč vsi. Precej bolj zoprna od samega referendumskega vprašanja, je ambicija Hrvaške po dodajanju ločenih izjav. Ne glede na to v kakšni obliki. Te so lahko samo dobra popotnica za zrušitev dogovora.
Jani Sever
“Vprašanje je takšno, kakršno je. Pravniki bodo dejali, da je korektno.”
Včeraj na v Dnevniku, 24ur in Odmevih nisem slišal za pravnika ki bi dejal da je vprašanje korektno. Sem pa zasledil izjave Cerarja, Kavčiča.. da je nekotrekto in da povzma tiste točke sporazuma, ki koaliciji ustreza, tistih manj prijetnih pa ne ind a je to sporno. Slišal sem tudi izjavo Bučarja da je vladni sporazum nesmiselen. Očitno imava povsem različne vire informacij…
Ne vem, če mata ti pa Sever ista vrednostna merila in isti vir informacij…:;)
Ob vsej blaznosti zadnjih mesecev, je povsem pozabljeno, kdo so bili ljudje, ki so vodili to državo in njene organe v času osamosvajanja (Janša, Bavčar, Bučar, Kučan in člani predsedstva…). Takrat je bil čas, da se v temeljni ustavni listini določi tudi potek meje med bodočima državama po veljavnih katastrskih mejah ali z dogovorom. Tako bi meja potekala po Savudrijskem polotoku in Slovenija bi imela naravni izhod na odprto morje. Nič niso storili in tisti dan, ko so Hrvati postavili “začasno kontrolno točko” na bregu Dragonje, je vlak odpeljal! Danes, z zaostrovanjem zahtev, ki jih imajo Hrvati za neupravičene, ti isti ljudje s pomočjo lažnih patriotov, samo škodijo gospodarskim in političnim interesom Slovenije in smešijo sami sebe pred evropsko javnostjo.
Na zdravje pri nepotrebnem zapravljanju milijonov.
Podpis.
Bi - morda. Pa tudi če, nam še vedno ne bi neslo do odprtega morja. Katastri zajemajo ozek del hrvaškega brega piranskega zaliva, ampak še zdaleč ne do Savudrije, žal.
Res je, da bi - če bi vedli kaj nas čaka - takrat z malo več pozornosti stvari lahko uredili marsikatero sporno stvar. Verjamem pa tudi, da so osamosvojitelji imeli takrat precej dela z lobiranjem za mednarodno priznanje Slovenije in drugimi zapleti okoli suverenosti, tako da jim niti ne zamerim.
Problem katastrskih mej je v tem, da so imeli v Bujah in v Piranu drugačne “mape”. In če se spomnimo, da je bil glavnih problem Bosne v tem, da so se zapletali z “mapami” in sestavljali “mape” na terenu z borci, smo res zamudili priložnost, da že takrat sprožimo vojno.
Kajti… mejo je risal vsak po svoje, ker pa je bila ena država “niso komplicirali”. Torej se postavi vprašanje “kdo je uporabljal” …
Tako da NE, ni res, da bi katastrske meje karkoli uredile, saj ni bilo niti konsenzualnih katastrskih mej.
Lax: “… Res je, da bi - če bi vedli kaj nas čaka - takrat z malo več pozornosti stvari lahko uredili marsikatero sporno stvar. Verjamem pa tudi, da so osamosvojitelji imeli takrat precej dela z lobiranjem za mednarodno priznanje Slovenije in drugimi zapleti okoli suverenosti, tako da jim niti ne zamerim.”
Imaš prav (in tud Zbik), fajn da si izpostavil tudi to; res je kar praviš in je zdaj pač lažje vse to strniti, kot pa tedaj, ko je dejansko na vseh nivojih bilo tolk dogajanja in sprememb.
In potem kot pravi Zbik, vsak je imel svoje mape, vsak po svoje gledal, lahko bi pač res še dodatno zaostrovali oz. vsaj zavirali (napredek v smeri samostojnosti oz. osamosvojitve).
Res je, situacija, takrat, je bila tvegana, priznanje osamosvojitve fatamorgana… ampak!
Temeljni greh, po moje, je bil v tem, da so nekateri “osamosvojitelji” že takrat imeli v mislih še vse kaj drugega, kot “narodov” blagor.
Skratka imeli smo prednost, Tudjman je bil mehak kot salo in je Savudrijo, malodane, ponujal! Pa, bogvedi zakaj, niso stisnili pesti, v kateri so držali… Potem pa, naenkrat, mejne točka na slovenskem ozemlju, etc.!?
Najbrž so zaslužni pomislili, da je čas za unovčenje zaslug… in penzija negotova… in so počeli tisto, o čemer že vrabci čivkajo?
Ustrezne službe so hvaležno beležile dejstva in… špeh se je razvil v mišice! Ki so, pest, nemudoma , stisnile! Njihovo, okrog naših… kroglic!
nadvse si želim, da tisti ki nasprotujejo že pristopu k ureditvi in določitvi meje povedo kaj vedo, da ne bomo dobili to kar imamo oz., da bomo še kaj izgubili!!
Gospoda: na dan z besedo in argumenti.
Jansa pravi, da volilcev ne bomo sprasevali po celotni vsebini? Kako pa opravicuje zavajajoce referendumsko vprasanje o zakonu o RTV, ki se je glasilo: Ste za boljsi program?!? Kako fino je ko se vse pozabi za nazaj v nasi politiki…..
to pravijo tudi pravniki in tvoj minister Zalar,recimo.Javno,v studiju in to v fris hlipajočemu ostarelemu Potrčkotu
Vprašanje je korektno, tu ni dvoma.
Po mojem si opozicija, predvsem SLS in SNS ne želi rešiti tega vprašanja, ker bodo zgubili glavno kost za glodanje. Ja, vsaj kampanja SLS-a sloni na metanju v Dragonjo in padanju po tleh.
Jelkotova stališča pa itak poznamo.
Vprašanje je le, kaj bodo naredili v SDS-u?
… v ogenj po vroč kostanj bodo pošiljali svoje satelite, tiste ki se prostovoljno poistovetijo z njihovim načinom in so prepričani, da je velik boter edini način, kako pregurat to zmedo.
SDS zdaj na deklarativni ravni spet igra igro stranke konsenza, zato svoja skrajna stališča manifestira v podobi drugih blagovnih znamk oz. alternativnih medijskih kanalov. SLS in Nsi se drenjata za mesto v senci velikega j, medtem ko Jelinčič čaka na razplet in bo na koncu pridal le še, da so vsi drugi pač izdajalci.
mimogrede,nogavička..
današnji “dežurni komentatorji” ob kavi zjutraj se Pahorju smejejo
Nič hudega. V soboto so se tebi ;)
jaz nisem predsednik vlade :))
Še dobr ;) V prejšnjem mandatu bi pa lahko bil pa blizu njega.
Opozicija je imela štiri leta, ko je vsepovsod nastavila svoje zveste in poslušne člane čas za rešitev mejne problematike in kaj je dosegla ? Je na dlani vsem realnim državljanom.
pozicija pa cca 14
Ne grem na referendum. Noben Janša in Pahor si me ne bosta podajala, ko zadnjega tepca :)
In moj bojkot piranskih dogovarjanj in referendumov ni “od juče”.
Že ko je “pavliha” haral in podpihoval plamen.
Enkrat bi kurili drugič gasili, zelo sizofrenično.
Samo bojkot referenduma te ne bo rešil imidža, ki se ga braniš!
pa dobro no … a nihče od tukaj pisočih nima nikogar v žlahti, ki dobi plačano sedenje pri volilnih skrinjicah — pa dajte tem privoščiti kakšen €, če imajo že ledene plače :P
Pa zakaj si, za božjo voljo, Jani, nastavljaš take pesimistične zaključke, kot je v celem zadnjem odstavku. Ker meni je to tako slovensko, da se na koncu vedno doda nekaj: no, kaj pa, če bo šlo narobe, ker potem bo pa narobe še to in to in potem bo pa dogovor zrušen in joj, prejoj….
Okej, Hrvaška se gre šov z enostranskimi izjavami. Pa se bo šla Slovenija tudi. Pa naj potem izvolijo mojstri arbitri zadevo umiriti. Daleč od oči javnosti. So se takole mišice že napenjale, pa so se tudi umirile. Ker je pač tako, da se pri vsakem reševanju konflikta vsaka stran še malo opremi z dodatnim štofom in dela malo cirkusa do teatra preden se samo razreševanje konflikta dejansko začne. Je tako v mednarodnem razreševanju in je tako tudi pri reševanju sporov na sodišču. Vsaka stran se malo napenja, čez nekaj časa jo pa mine. Nekaj, kar se danes deklarira kot nepremično in nesprejemljivo, se jutri opredeli malo drugače.
V najboljšem interesu državljanov bi bilo, da se tole čimprej spravi daleč proč od oči javnosti in da se šolani in izkušeni ljudje lotijo tega posla.
Igor Kaučič meni, da je nerazumljivo, da predsednik vlade, ki sporazum pošilja v presojo ustavnemu sodišču, podpiše sporazum, o katerem zdaj očitno dvomi, če ga pošilja v dodatno presojo.
@obama: upam, da ti toliko časa že 1. premišljuješ predno ga v katero vtakneš, da ona že odide — ker še ene generacije tvojega DNK pa ne bomo prenesli :P
Jp, Bralka! Tudi sama se čudim, kako hitro so naši omiljeni spisatelji pripravljeni zabrisati puško v koruzo. Jani Sever zaključi črnogledo in Igor Vidmar takisto.
Jasno, da je morala Kosorka z enostransk izjavo, ki itak ne pomeni nič, skulirati opozicijo.
Pri nas se preklajo že zaradi referenduma in besedila. In najbolj poštena stranka je vehemento zavrnila ‘Pahorjevo no referendum kupčijo’.
Še črni scenariji:
-Hrvaška ratificira sporazum, mi pa: doooolgi postopki pred US, različni referendumi, Hrvaška že sprejeta v EU, mi pa sporazuma ne ratificiramo. Ostanemo praznih rok. Ali:
-Hrvaška ne ratificira, mi ne ratificiramo, pa je vseeno sprejeta v EU zaradi izjave o neprejudiciranju meje zaradi spornih dokumentov ali dejanj. Ostanemo spet brez sporazuma in arbitraže ter brez možnih pritiskov z blokado.
- Mi ratificiramo, Hrvaška tudi, arbitri odločijo nam v škodo.
- Ljudstvo je proti sporazumu in proti vstopu Hrv. v EU, blokada in nereševanje meje in odnosov v nedogled.
In pozitivni scenariji?
-Arbitri odločijo nam v prid.
-zaradi blokade se je soseda pripravljena pogovoriti in nam dati, kar nam pripada.
-Tudi EU pritisne nanje.
-Reševanje mejnih vprašanj skupaj z drugimi mejami bivših bratskih republik.
Le kaj nam prinese najbolj pravično rešitev? Jaz ne vem. A tudi politiki ne.
SDS je zame “psihopatska” stranka s točno določenimi interesi in verjamem, da bi bilo za vso Slovenijo bolje brez nje, a si ne morem kaj. Tudi meni se zdi Pahor večkrat nezrel /pretirano igranje optimizma, nespretni odgovori, zapletanje, trmoglavost, …/Morda njegovega odgovora glede referenduma ne razumem, mislim pa da bi se moral odločiti: ali je najavil referendum zaradi mnenja ljudi ali zaradi tekme z opozicijo.
Bralka, da bi spor morali odmakniti daleč od oči javnosti, in bi morali, ne “šolani”, ampak strokovnjaki… pripravljati rešitve… imate prav!
Hrvaška in Slovenija sta “majhni ribici” v svetovnem političnem oceanu. Zato njuni politični interesi ne bodo igrali kake velike vloge. Žal!
Globalna vas pa ima vendarle nekatere formalne pravne okvirje, ki tudi “velikim interesom” vsaj nekoliko omejijo samovoljo.
Pravo ni vedno pravično, mislim, da bomo… skupaj jokali… čeprav se med seboj, zaenkrat, le koljemo!
Neja, vsaka politična stranka ima točno določene interese, bela, črna, oranžna, rdeča, celo Desus. Toliko v vednost za začetek ….
Rak, za začetek se s tabo strinjam., vendar so interesi SDS najbolj maligni.
Čeprav sodim, da s svojo inteligentnostjo pretiravaš, pa sem doslej vendarle sklepal, da povprečno inteligentni razmišljajo s svojo glavo!
Pa imamo referendum
če sem pravilno slišal jecljajočega Potrčkalota prejle,lahko da ga tudi nimamo…
Bralka,koliko obrazov in ideologij prikrivaš ob svojemzakarpatskem razmišljanju?
Te stiska, ne ;)
Meni, nesreča jurišna, ni treba prikrivati ne obrazov in ne ideologij.
Povprečno inteligentnemu tega ni treba.
Za ostale uboge pare, ki hodite pa za vsako stvar na svoj partaj po navodila, je pa očitno drugaće. Morala te zgodbe. ne presojaj, nesreča, ljudi po sebi.
a tebe je fajmoštr nategnil, da ti ne bo dal odveze, če narediš samomor iz zasede :P
Ne skrbi, tudi tvoj primer mu bo povod, da se postavlja pred folkom :)
To referendumsko vprašanje je ravno toliko korektno, kot če bi napisali za judovska taborišča med 2.sv. vojno, da so imeli Judje brezplačno nastanitev in tuše, da so vsi imeli delo, pa še nihče jih ni preganjal, če so hodili nagi naokrog.
Čeprav meni je vseeno, jaz že vem, kaj bom obkrožil. Tudi na naslednjih državnozborskih volitvah.
Tvoja primera govori največ o tebi samemu.
Gotovo kaj pove o meni, ampak nič negativnega. Kakšna pa naj bo primerjava? Vsaj malo mora biti potencirana, da jasno izraziš svoje mnenje. Seveda se sam pri tem ne oziram na razne nežne dušice in, še huje, opranomožgancljne in tabuatorje.
Pač. In tvoje opravičevanje še več.
Sej to je vse prekesno nahpotem so nas hrvati nasamarili že nekdar ….
Predugo spijo zej pa si lehko samo popevlejo : hrvat hrvat nas je ujel pa še to na limanco z kero se veselimo nevedoč koliko zgubimo a naivneži še smo .
He-he, pravopisne napake te izdajajo ;)
Vprašanje je čista manipulacija. Takšen posvetovalni referendum pa je nesmiselno zapravljanje denarja za anketiranje idiotov.Vse skupaj pa je zločinska žalitev inteligence vseh, ki naj bi dobili vabilo.
Pravilno vprašanje bi bilo približno tako: Ali ste za, to da Hrvaška vstopi v EU preden z njo dokončno rešimo problem meje?
Referendum pa bi moral biti zakonodajen, ne pa nekakšna posvetovalna anketa.
EDINO PRAVO VPRAŠANJE ZA BILO KATERI REFERENDUM O ARBITRAŽI BI BILO; Ali zaupate arbitrom, da bodo na podlagi dokazov izglasovali pravično rešitev? Za vsemi pomisleki o arbitraži se namreč skriva nezaupanje v arbitre in na podlagi tega seveda tudi v evropsko komisijo in v končni fazi v EVROPSKO UNIJO. Zelo slabo za našo politiko in državo.
Kaj hočeš, butalec, slabe izkušnje doma in pri sosedih blizu ter čez lužo.
Vprašanja o “vprašanju” na obeh referendumih, koalicijskem in opozicijskem, so nerelevantna!
Se ne spominjate… skoraj vseh preteklih referendumov?!
Trdim, od tistih 23… do 35 odstotkov, ki se jih udeležijo, pride na kraj glasovanja 70% brez vedenja o bistvu. Oziroma, kaj je vprašanje!?
Ker so “trdna strankarska volilna baza” in jih rešitve ne zanimajo, argumenti pa so… izjave njihovih mnenjskih voditeljev.
Vladati v RS je “mala malca”.
Tisti referendum o železnicah je bil res nujen, tistega o nedeljskem delovnem času pa se vestno spoštuje… Za slednjega sem res presenečen… da so ljudje rekli, da naj tbodo trgovine ob nedeljah zaprte, čeprav so prav na nedeljo radi hodili po štacunah, in to spet počno, še posebej če je slabo vreme. Brez protestov in bojkotov.
Polni smo dreka.
Res je!: “Polni smo dreka.”
NI RES! Jaz nisem (s prazno ritjo je težko srati!)
Torej, spoštovani publikum: čist preveč se ukvarjate s sugeriranimi strahovi. Jasno je, da bojo komunisti itak vsega krivi: če referendum uspe potrditi sporazum, bo Jjev argument za dokazovanje svojega prav, da se prodaja zemljo in nacionalni interes, če referendum zavrne sporazum, bojo pa nesposobni in topovska hrana za najnižje vojake v medijih.
Arbitri bodo, itak, samo potrdili dogovor, saj pri vsakem sosedskem sporu, ne glede na to ali ono pravo, sodnik na koncu samo potrdi dogovor med strankama. Vsi upi ali strah s tem v zvezi so popolnoma odveč.
Jjev aparat deluje na svoj način. Najprej so za referendum. Potem ga napove vlada, so proti njemu. Potem vprašanje ni pravilno. Pa jim ponujajo dogovor o referendumskem vprašanju, pa oni ne zaupajo več v svoje delo … jara kača.
Ni pomembno kako se bi vprašanja lotili reševati. Pomembno je, da ne bo rešeno. To je njihova mala balkanska vojnica, katere domači militantneži niso bili deležni z razpadom Jugoslavije. 8 dni je premalo, da bi se naužili dovolj sveže krvi.
Resnično vprašanje je le eno: s kom imamo v resnici opravka, ko se nekdo predstavlja kot edini skrbnik nacionalnega interesa in vse ostale pri tem izključi. Kakšen interes ga vodi? Je v resnici mogoča privatizacija nacionalnega vprašanja? Je za prepoznanje opozicije dovolj, da se le tako sama poimenuje, ali znamo ločiti med zgolj zasebnimi grehi njihove elite, ki jih prikriva Firma, ali ne znamo ločiti zrno od plev?
Je iskanje konsenza z nogometnimi navdušenci Jjevega majorja res tako pomembno nacionalno vprašanje, da ga na svoj način uprizarja tudi Rosvita Pesek v oči? Ne ravno.
aka: kako jebena biti i nevina ostati :P
;)
Danes zjutraj so na valu 202 iskali primerno vprašanje ;) Prvi se je pohvalu, da je Cukjatijev sošolec, druga je povedala svojo osebno izkušnjo s žlahto na Hrvaškem in tretji je bil prepričan, da če Hrvati na svojem radiu ne izbirajo besed o Slovencih, potem je njegova sveta pravica, da tudi on, grozeče, če ne gre drugače, dokaže, da je lahko enak butalec …
Vidim pa da zdaj ni več aktualen datum 25.6.91, ampak kar Kozlerjev zemljevid … vrli srboriteži v svoji vnemi, verjetno ne po svoji krivdi, saj le nekritično ponavljajo segestije za razmišljanje njihovih mnenjskih vodij, spregledajo kako je meja na omenjenem zemljevidu zarisana na vzhodu …
Zdrava mera in enako pamet sta manj čislani vrlini te dni.
Edino logično referendumsko vprašanje :
Naj gredo Hrvati v rit?
Obkroži : Da
Torej bomo šli vsako poletje v rit na počitnice?
hmm … a na južnem al na severnem tečaju?
ker v “našo” jih nebi spustil :P
intermezzo:
Od Berlina do Gaze
“V čem je logika?” sem vprašal sivolasega Džaberja Višaha v palestinskem centru za človekove pravice v središču Gaze. Pri Višahu človekove pravice niso akademska disciplina. Sedemnajst let je preživel v izraelskem zaporu, v sporu je bil z Arafatovo upravo in Hamasom.
“Dovolite, da vam najprej čestitam, ker je Slovenija glasovala za poročilo Richarda Goldstona v generalni skupščini Združenih narodov.”
To je bilo prijetno presenečenje. V Gazi vedo za Slovenijo in je ne mešajo več s Pensilvanijo in Slovaško. Otroci, ki so se zdravili na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, so raznesli glas, da so v Sloveniji lepo delali z njimi.
“Ja,” sem bil nejevoljen. “In kaj smo s tem dosegli?”
“Stopili ste na stran držav, ki verjamejo v mednarodno pravo,” je z nasmehom odgovoril. “Vi, Irska, Ciper in Malta. To je bilo pogumno. Druge članice Evropske unije so pobegnile.”
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042314577
Naši domoljubni rdečkasti komentatorji nas spet vse skupaj tiščijo v brezno brez dna!
Zapravili so že dve državi, zakaj ne bi še tretje!
Zaradi prejšnjih dveh držav, ki so jo vodili svinjski trgovci, mi ni bilo žal, ker ju nisem maral, Slovenija, tovariši, pa je tudi moja država!
http://www.youtube.com/watch?v=hrt7uSLIiyk&feature
A Janša dobi darilo od božička z enoletno zamudo , al sploh ne :)
Če ni pod patronatom rumene in bele zastave, ki visi z vsakega farovža, ni nič.
mater kako ste levaki ubrisani…edini pametni,edini sposobni,edini rešitelji sveta.Čeprav vam je ideja,ki ste jo prodajali,klavrno crknila že po 70tih letih in 50 miljonih pobitih razrednih in sovražnikov kar tako..
Ob 9. uri in že fajhtn ;) Si falil temo? Kaj ima tvoja percepcija boja proti kapitalizmu in za socialne pravice opraviti z referendumom? Malo bolj se boš moral vzeti v roke.
@ obama: in to zaradi takih v rit lezežev kot si ti, ki se greste parazite neglede na sistem, režim … samo, da ste dobro skriti v dreku :P
Sem proti referendumu,poslanci naj si svoje plače končno začnejo služiti,razmetavanje denarja zato,da vlada prelaga odgovornost na volilce je nedopustno,naj v parlamentu doseže tako večino kot Kosorjeva,še bolje pa bi bilo,kar arbitražni sporazum predvideva,da se Slovenija in Hrvaška dogovorita o meji po načelu Drnovšek-Račan,ker več od tega glede na vsebino sporazazuma in glede na to,da smo izgubili vso prednost,ki smo jo imeli,tudi ne moremo dobiti.
Ni res, to bi bilo najbolje porabljenih 4 mio v vsej slovenski zgodovini!
S pravim referendumskim vprašanjem, bi lahko enkrat za vselej razjasnili in raziskali voljo slovenskega ljudstva…
Če bi bil referendum seveda zakonodajni….
Nič več tihe diplomacije, ruplov, kotalinčkanja po bregu, paradiranja po LJ in ZG, pojasnjevanja kdo je kupu kavico, kljunčkanja pred kamero, ….:)
Enkrat za vselej….!!
PS
Od zgage pričakujem komentar na najnovejši razplet v zadevi patria….:)
še vedno ga nimamo,Jani..
imamo pa 2/3 večino v Saboru..nasprotovanje sporazumu na hrvaškem je bilo res hudo.tako zelo,da je moral mesić danes na sprejem k B XVI v Vatikan
imamo tudi pogodbo s Cekuto,imamo tudi cekutin sajt kjer se na na slikah hvali z Drnovški in Mesići.. Ampak s škarjami in oho lepilom se dela čudeže.
še vedno ga nimamo,Jani
nimamo po novem niti sprejetja na vladi,Jani
imamo Jani,pa jecljanje Borata,da bojo pregledovali in analizirali sicer že podpisano
Borat lobira bri Moamerju ( izplen dve kameli ), Turk v Azarbejđanu ( izplen pitaj Boga).
Mesič pri papežu, Milanovič pri Barossu, za HRizjavo stojijo USA - izgleda koda da bi bila HR v EU, ne pa mi.
Razen če ne lobiramo za neuvrščene?!
Narobe svet!!! Še banana država nismo več,
Borat je pa odkril rešitev: točko G na Jadranki?
pač rdeči pajac…:)
mi gremo direkt nazaj v Jugovino…ta bo zgleda brez hrvaške,vse ostalo bo isto…Pavček bo lahko še vedno prodajal meglo Bosancem..
Tovariši, preberite si, kaj je napisal spoštovani GATOLIN in se zamislite nad tem, kaj ste nam izvolili!
Tudi Pahor je lobiral, to mu je že treba priznati!
Bil je pri Milanoviću, šefu hrvaških komunistov in ga prepričal, da bodo podprli arbitražni sporazum, ki bo, to je zdaj že jasno, škodoval ozemeljski celovitosti Republike Slovenije!
Edino vprašanje, ki bi rešilo naše težave z izhodom na odprto morje je:
” Ali se strinjate da je Trst z obalo do (vsaj) Gradeža, naš ali ne?!
Tule je c/p mojega razmisljanja na portalu rtvslo.si. Z vso odgovornostjo trdim, da je poizkus vladne koalicije, da bi formulirala referendumsko vprassanje s selektivnimi poudarki se nikoli videna demontaza politicne kulture.
Naj na začetku povem, da moje razmišljanje in stališča nimajo nobene zveze s tem, kar naj bi bilo na zadevnem referendumu predmet odločanja. Se pravi, da se v to, ali je arbitražni sporazum “dober” ali “slab” oz. vreden ali nevreden podpore, zavestno ne bom niti malo spuščal. Zavoljo tega prosim tudi razpravljalce, naj se omejijo na tisto, kar izpostavljam kot bistveni problem tega referenduma. Če kdo le hoče, naj moje izvajanje prosim razume tako, kot da se mi za arbitražni sporazum popolnoma “žvižga”.
Zdaj pa k bistvu.
Poteza koalicijskih strank, da predlagajo posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu, pri čemer referendumsko vprašanje pod rubriko “med drugim” vsebuje s strani predlagatelja izbrane izvlečke sporazuma, je ena največjih demontaž politične kulture v tej državi, odkar obstaja – če ni celo z naskokom največja.
Svobodne volitve in referendmi so ustavna dobrina; naša družba naj bi bila zavezana k razmeroma visokim “evropskim” standardom, da se ima vsak posameznik pravico svobodno odločiti, kako bo glasoval. V tem smislu je eden od (nenapisanih?) temeljnih postulatov demokracije naslednji: Volilni listič mora biti nevtralen. Volilna ali referendumska kampanja, kjer se soočajo različni pogledi na predmet odločanja, je lako takšna ali drugačna, lahko je korektna ali umazana – a ko volilec pride v volilno kabino, mu je na voljo nevtralno okolje, da lahko glasuje, ne da bi mu tam kdorkoli prišepetoval. Imam nekaj izkušenj z izvedbo volitev na licu mesta in povem lahko, da so ukrepi, ki zagotavljaljo nevtralno okolje, kar precej zategnjeni – na primer v tem, da nikjer z volišča ne smejo biti vidni propagandni plakati, niti skozi okno – kar ima očitno svoj smisel in varuje to načelo nevtralnosti (pa tudi volilni molk ima podoben namen). V “zunanjem” svetu je volilec bombardiran s takšnimi in drugačnimi sugestijami, kako naj glasuje – a na samem volišču ima popolni mir. To načelo je eden najpomembnejših elementov politične kulture; če se izrazim nekoliko patetično, nevtralno okolje na volišču in nevtralna glasovnica je svetinja.
Predlog referendumskega vprašanja, kot so ga pripravile koalicijske stranke, to načelo grobo potepta. S selektivnimi izvlečki sporazuma, ki vsi do zadnjega poudarjajo koristi, ki jih utegne Slovenija imeti od arbitraže, skuša vladna koalicija glasovnico degradirati v plonkceglc za svoje lastne interese. Zaradi rubrike “med drugim”, ki so jo predlagatelji nalašč dodali vprašanju, se volilcu vsiljuje interpretacija, da je sporazum dober in vreden podpore. Da je to do skrajnosti nizkotno, ni potrebno niti malo utemeljevati; zamislite si le nekaj primerov, kako je mogoče na podoben način vprašanju o isti vsebini popolnoma spremeniti vrednostni kontekst:
“Ali ste za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, ki med drugim ne temelji na načelu pravičnosti?”
“Ali ste za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, v zvezi s katerim je med drugim Republika Hrvaška že podala enostransko izjavo, da se nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na slovensko zahtevo po stiku z odprtim morjem?”
In še zares groba varianta:
“Ali ste za ratifikacijo sramotnega arbitražnega sporazuma?”
Iz povedanega je očitno, da lahko besedilo referendumskega vprašanja, če so mu pod rubriko ”med drugim” dodane selektivne razlage, na samo glasovnico vnaša politično kampanjo in volilcu sugerira, kako naj glasuje.
Zato sem globoko prepričan, da bi se morala vsa demokratična javnost, ne glede na politično barvo, temu ostro upreti. Že misel na to, da bi si lahko dovolili kaj tašnega, je precej huda – danes pa vladna večina ta manever izdatno uporablja v svojem političnem boju. Vsi, ki jim je kaj mar demokracija, bi morali tu skočiti pokonci in vlado prisiliti, da se nemudoma odpove tej nizkotni metodi, ki si za talca v političnem boju vzame kar volilni listič in ga iz nevtralnega medija, s katerim naj bi volilec svobodno izrazil svojo voljo, spremeni v pamflet svoje politične propagande!
Vladi oz. predlagateljem niti najmanj ne odrekam pravice, da predlaga referendum po lastni presoji, in tudi tega, da javnosti predstavi vse tisto, za kar se zavzema, ji ne oporekam. Vendar je treba jasno vedeti, da je prostor za rubrike “med drugim” v referendumski kampanji – na okroglih mizah, tiskovnih konferencah, letakih, plakatih, oglasih, javnih soočenjih in tako dalje. Na sami glasovnici pa za agitprop pod nobenim pogojem ne sme biti prostora! Če bo parlamentarna večina uveljavila nakazano voljo in izsilila takšno formulacijo vprašanja, bo to še nikoli videna demontaža politične kulture in instituta svobodnih volitev. V predlaganem vprašanju se jasno zrcali arogantno in ponižujoče pišmevuhovstvo, ki suverenost ljudstva in volilca kot posameznika zreducira na opravilno nesposobno revšè, ki mu mora višja avtoriteta sugerirati, kaj je zanj dobro, kar na sami glasovnici!
Zakaj potem sploh volitve? Koliko časa bo treba čakati, da se kakšna bolj avtokratska politična opcija odloči za referendum, s katerim bi mandat aktualne vlade podaljšala s štirih na petnajst let, med drugim npr. z namenom stabilizirati politični sistem in Sloveniji zagotoviti večjo prosperiteto – ? Ali pa da bomo na parlamentarnih volitvah dobili glasovnice z grdimi karikaturami voditeljev “nepravih” strank ali z domislenimi izpeljankami imen s pomenljivimi dodatki – ? Na primer pri “oranžni stranki” bi pisalo “ZAR€$”, zraven pa bi bila v oklepaju navedena še “Ultra”. Ali pa “Patria” pri “$D$” itd. Četudi so vsi ti primeri hudo pretirani, je aktualno referendumsko vprašanje bližje temu kot pa poštenemu nevtralnemu okolju, ki ga je do sedaj zagotavljala “brezbarvna” glasovnica.
Sklep: predlagani referendum predstavlja do danes še neviden poskus zlorabe instituta svobodnih volitev. Vsakršno igračkanje s predlagano možnostjo je izjemno nevarno. Vladniki, če vas je kaj v hlačah, igrajte pošteno in takoj umaknite to vprašanje ali pa – odstopite! Za predstavitev svojih pogledov imate na voljo več kot dovolj sredstev, od glasovnice pa – tace stran! Taki poskusi so še za beloruske in latinoameriške politične standarde nizkotni!
Torej, argumenti v stilu rdeče zarote in brezbožnih optimistih ne zaležejo nevemkako :) Spletni spreobračevalci heretikov pa v jok.