Vest

KAKTUS je rekel/-la:

Če bi Bavčar ostal ob IN Z JANŠO, BI MU DANES BILO BOLJŠE, OBOGATEL NE BI , BI PA ZATO LEPŠE SPAL !

Simona Rebolj je rekel/-la:

@Arctic in Q:

Seveda se obtožuje Janšo. Valjda, da ne za globalno krizo, za gospodarsko katastrofo v Sloveniji pa vsekakor. Ne spremljata poročil in informativnih oddaj??? Ne samo, da se ga obtožuje, da je zakuhal gospodarski kolaps, ki jo mora zdaj levica mukoma popravljat in zato žanje slabe rezultate, ki bi jih v primeru ponovne izvolitve desnice morala sama “reševat”, ampak se ga obtožuje celo, da si je Izmislil tajkune (kar pomeni, da po mnenju levice, naj ne bi sicer obstajali … hehehe … celo datum enega sestanka navajajo).

Je pa zagotovo res, kar Arctic zapiše v zadnjem stavku … in smrtonosna mešanica s tem, kar je povzel Pezdir, nas postavi, kjer smo (z dodatkom, da seveda Janša ni igral po drugačnih pravilih, ampak želel samo zamenjat barvo plejerjev, za bajdvej je pa še zasmetil nekatere druge fronte delovanja okrog medijev itd.).

Ne, Q, ni se obnašal, kot da za soncem ne posije dež …, obnašal se je pravzaprav, kot da nebo ni oblačno, ker bojda izza oblakov silijo sončni žarki in kot da bo resnično namesto dežja posijalo sonce.

@Bralka:

“Neopredeljenost, kritična distanca in kar je še tega navidezno milozvočnega - to je v tej državi, kjer se vsi poznamo, bolj evfemizem, da so eni tako zanič, da jih nihče ne povabi zraven.”

Grd cinizem, ki po mojem mnenju v bistvu tej deželici s kronično zapackano mentaliteto, kakor si jo, ja, podpišem, povzela v tretjem odstavku “o smukanju okrog galaksij”, precej škodi!

Če bi namreč resnično držalo, da v tej državi ne bi prišli (včeraj ali danes) “zraven” predvsem tisti, ki so tako zanič, da jih nihče zraven ne povabi … hohoho … bi že kar zadovoljivo pokali od konkurenčnosti, ustvarjalnosti in posledične produktivne presežnosti. Žal pa temu nikakor ni tako. Veliko lažje pridejo zraven tisti, ki se smukajo prilagodljivo, kar pa prevečkrat pomeni sopomenko neustvarjalnosti in nesposobnosti s prilagojenimi mantrami na gobcu, ki pašejo blebetanju ob kavici. Gre za neke kreature, ki čepijo na bolj ali manj odgovornih položajih in nič jim ne grozi, da bi morali svoje rezultate pred kom zagovarjat, jih izkazovat, preprosto lahko delajo slabo, njihovo delovno mesto je zaščiteno, konkurirajo pa nikomur - cilj je zgolj obstoj. Če se po pomoti znajde med njimi kakšen satelit, ki si na primer želi dejansko delat in je za delo tudi dokazljivo sposoben, ne pa do sedmih zvečer na delovnem mestu samo praskat po jajcih, ker ravno ni volje, da bi šel domov prenašat moža ali ženo, bo po vsej verjetnosti zelo hitro odrezan, ker ni v interesu, da se postavljajo višji standardi in vzbujajo slabo vest pri tistih, ki lažejo, da se bolje ne da, da se trudijo in dajejo vse od sebe (včasih na žalost celo drži). Pri nas je pojem konkurenčnosti in kaj pravzaprav to pomeni v operativnem smislu, popolna tujka. Kako neki in zakaj, na kakšnih osnovah, lahko kateri koli bavčar pride do katerega koli odgovornega položaja, kot je na primer prišel on, lahko razumejo pa le nekateri Kubanci, tisti, ki razumejo, kako neki je lahko nek El Che prevzel kar ekonomijo v roke.

Negativna selekcija je v tej deželici na večini področjih postala že skoraj zakon! In dejstvo je kvečjemu to, da neopredeljenost, kritična distanca in kar je še tega navidezno milozvočnega, redko pride na površje od koga, ker si to redko kdo sploh upa privoščit v deželi “vsisepoznamointojevsekaršteje”. Z drugimi besedami, ko sem nekoč z nekega področja prebrala v časopisu od nekoga relativno jasen kritičen tekst, sem ga takoj poklicala in vprašala, ali dela samomor, planira izselitev v Afriko? Ni bilo ne eno ne drugo, se je pa zaposlil na popolnoma drugem področju, kjer se jim je fučkalo za peripetije na prvem, sicer bi se lahko samo še po jajcih praskal, kot so sicer počeli kolegi, ampak na žalost doma … in ja … hehe … lahko bi napisal kakšno knjigo, preden bi spokal čez mejo.