20. november, 2009 | Vest

TAKLE MAMO - Obama na Kitajskem, izraelski urbanizem…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

OBAMA NA KITAJSKEM
Obama je bil na obisku na Kitajskem. Dejal je, da je Kitajska pomagala ZDA pri zmanjševanju posledic recesije, spremenjena ekonomska politika pa bo omogočila povečanje ameriškega izvoza, večje zaposlenosti, posledično pa tudi dvig standarda na Kitajskem. ZDA pokupijo 20% vsega kitajskega izvoza. Kitajska centralna banka je zaskrbljena zaradi ameriške finančne politike, ta naj bi ogrožala globalno gospodarsko okrevanje. Šibek dolar in nizke obrestne mere so vodile do špekulacij, ki so napihnile premoženjske balone po vsem svetu. Trenutna situacija še vedno spodbuja takšno obnašanje na delniških in blagovnih trgih.
Kitajska je največji ameriški posojilodajalec, zato je zaskrbljena nad padanjem dolarja. V zadnjem času se je znebila precejšnjega dela državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev in svoje premoženje raje naložila v zlato in obveznice ECB. Američanom ni všeč menjalno razmerje med dolarjem in juanom. Še posebej ameriški proizvajalci za nekonkurenčnost svojih podjetij krivijo vezanost juana na dolar. V zadnjem desetletju naj bi zato izginilo 5,6 milijona delovnih mest v proizvodnji. Kitajska ni zadovoljna z ameriško uvedbo dodatnih carin na uvoz pneumatik in jeklenih cevi.
Državi sta se dogovorili, da iranski jedrski program zahteva ukrepanje. Nobelovec Obama je zagrozil z resnimi posledicami, če Iran ne bo bolj sodeloval v razkrivanju svojega jedrskega programa, Hu Jintao pa je dejal, da mora biti vprašanje rešeno s pogajanji. Pogovore o človekovih pravicah na Kitajskem bosta državi nadaljevali v začetku naslednjega leta. Kitajska pravi, da morajo ZDA spoštovati njene vitalne interese, prenehati s podporo Tajvanu in tibetanski vladi v izgnanstvu.

OKUPACIJSKI URBANIZEM
Izraelski urad za urbanizem je odobril gradnjo 900ih novih stanovanjskih enot na okupiranem Zahodnem bregu. Zgrajene bodo v naselbini Gilo, kjer že živi 40.000 Izraelcev. Izrael zavrača mednarodno oznako Gila kot naselbine, ker naj bi ta bil del Jeruzalema, torej nepriznane prestolnice Izraela. Ameriški posredniki so premiera Netanjahuja zaprosili, da ustavi odobreno gradnjo. Nobelovec Obama je Izrael opozoril, da bi lahko širjenje naselbin ogrozilo dolgoročno varnost države.
Izraelska državna politika kolonializacije zasedenih ozemelj je uspešna. V 16ih letih »mirovnega procesa« in 7ih mirovnih sporazumih se je število nelegalnih naselbin na zasedenih ozemljih početverilo. Sedaj navkljub kršenju mednarodnega vojnega prava živi tam že več kot pol milijona izraelskih državljanov. Arabskemu prebivalstvu okupacijska oblast ne izdaja gradbenih dovoljenj, zgrajene hiše rušijo ali pa vanje naseljujejo »settlerje«. Od leta 2000 je Izrael porušil 30.000 palestinskih hiš, podrl 80.000 oljk, zaplenil stotine hektarjev obdelovalne zemlje in Palestincem omejil dostop

PRIZNANJE PALESTINE
Palestinci so se zaradi neodločnosti in popuščanja ZDA Izraelu odločili, da Varnostni svet ZN zaprosijo za priznanje njihove neodvisnosti brez soglasja Izraela. Plan je podprla Arabska liga, ki zaradi nepopuščanja Izraela, ne vidi drugega izhoda.
Premier Netanjahu je reagiral pričakovano. Vsako enostransko dejanje Palestincev bo sprožilo enostranska dejanja Izraela, torej izničenje vseh predhodnih dogovorov in sporazumov.
Palestinsko prošnjo po podpori je zavrnila tudi EU. Švedski zunanji minister Carl Bildt je izjavil, da bi si sicer želel, da bi lahko priznali palestinsko državo, vendar mora takšna država najprej obstajati. Za priznanje je zato prezgodaj.

ZDA+RUSIJA+KITAJSKA/IRAN
Iran prosi Rusijo, da mu ta dobavi obljubljen sistem protizračne obrambe S-300 in naj se ne zmeni za izraelske pritiske. Čeprav sta državi sklenili sporazum o nakupu tega sistema pred dvema letoma, Rusija sistema še ni dobavila in ni razložila, zakaj je do zamude prišlo. Dobavi sistema ostro nasprotujeta Izrael in ZDA, ker bi s tem Iran močno izboljšal obrambo pred potencialnimi letalskimi napadi ali napadi z vodenimi izstrelki. Iranski predstavniki opozarjajo, da lahko zamuda pri dobavi ogrozi odnose med državama, torej škodi Rusiji pri ostalih projektih v Iranu.
Rusija ima seveda svoje strateške in ekonomske razloge za takšen odnos z Iranom. Ne želi si niti napada na Iran niti izboljšanja odnosov z Zahodom. Preveliko oddaljevanje lahko okrepi kitajsko vlogo tako pri dostopu do energentov kot pri strateškem vplivu na območje. Rusija je zato tudi pristala na del resolucij o sankcijah proti Iranu. V vseh treh sprejetih resolucijah je močno omejila obseg in fokus sankcij, da so bile usmerjene proti osebam in institucijam povezanimi z iranskim jedrskim in raketnim programom. Dolgoročni interesi Rusije z Iranom tako niso ogroženi. Gre za prodajo jedrske in druge visokotehnološke opreme in vojaških sistemov ter omejevanje ameriškega vpliva v Centralni Aziji in Kavkazu. Varnostni svet je še vedno mesto, kjer ima Rusija nadzor nad potezami ZDA, torej preprečuje unilateralne akcije ZDA oziroma še kakšno koalicijo voljnih. Zato bo najverjetneje še potrdila kakšno resolucijo proti Iranu, seveda v močno zvodeneli obliki. Rusija tudi ni zadovoljna z mlačnimi odzivi Teherana na ponudbo o bogatenju urana v Rusiji in Franciji.

AMERIŠKE NEPREMIČNINSKE SANJE
Posebna poročevalka Združenih narodov za pravice do ustreznega bivališča je zaključila ogled ZDA. Poročilo brazilske urbanistke obtožuje državo sramotnega zanemarjanja brezdomcev. Bogata Amerika ignorira krizo običajnih ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, hkrati pa bankam in velikim korporacijam namenja milijardne pomoči. Poročevalka je nameravala pregledati stanje v ZDA že lani, vendar ji je to Busheva administracija prepovedala. Takšne oglede so posebnim poročevalcem preprečile le Kuba, Burma in Severna Koreja. Obamova administracija je bila pregledu veliko bolj naklonjena, pokazali so celo zanimanje za ugotovitve, čeprav so poročevalki jasno povedali, da pravico do bivališča ne razumejo kot osnovne človekove pravice.
Raquel Rolnik si je tako ogledala razmere v sedmih mestih in indijanskem rezervatu. Po ocenah je bilo v minulem letu vsaj 3 milijone brezdomcev, najhitreje rastoča skupina brezdomcev so družine, še posebej enostarševske. Prestolnica brezdomcev je Los Angeles, kjer je na cesti kar 17.000 otrok in staršev, vseh brezdomcev naj bi bilo okoli 100.000. Število zaplemb nepremičnin se je povečalo za 18 krat, deložacije za 10 krat, iz domov je bilo deložiranih 62.000 ljudi. Cene nepremičnin so v južnem centralnem Los Angelesu padle na 1/3. Višina socialne pomoči je premajhna tudi za najem ene same sobe. Brezdomci so žrtve nasilja, spolnih napadov, policije in obupa. Država ne pomaga. Prevladuje mišljenje, da so si brezdomci krivi sami.
Najslabše bivalne razmere so v indijanskem rezervatu Pine Ridge v Južni Dakoti. Popoln brezup in obup, slabi higienski pogoji, prenaseljenost.
Takšne razmere so sramotne za državo, ki ima dovolj sredstev, da bi zagovila spodobno stanovanjsko namestitev vsem državljanom. Stanje se je začelo spreminjati v 90ih, ko se je namesto politike dostopnih najemniških bivališč začela iluzija o možnosti nakupa nepremičnine za vsakogar, ne glede na prihodke. Ker ZDA takšen ekonomski in ideološki model izvažajo po vsem svetu, je pomembno, da svet vidi, kdo sodi v ta model in kdo je iz njega izključen.
Poročevalka je predala ustno poročilo ameriškemu zunanjemu ministrstvu, ki ima mesec časa za odgovor. Pisno poročilo bo predloženo odboru za človekove pravice ZN.

REVŠČINA & LAKOTA
V Rimu se je končalo svetovno srečanje Agencije ZN za hrano in kmetijstvo. Večina najpomembnejših svetovnih državnikov se je srečanju izognila ali pa tja poslala svoje podrejene. Silvio Berlusconi je bil tako edini udeleženec iz držav G8. Srečanja se je udežil tudi papež Benedikt XVI.
Predsednik Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je zaradi razmer v svetu gladovno stavkal, pridružila sta se mu tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in rimski župan.
Glavna tema je bila globalni sistem distribucije hrane, ki kaže vse svoje pomankljivosti v času krize. Revne države, ki so neto uvoznice hrane, so bile zaradi visokih cen na svetovnih trgih, kljub dobri letini, najbolj prizadete. Število kronično podhranjenih ljudi je letos preseglo 1 milijardo. Najbolj ogrožene so države na vzhodu Afrike.
Razen deklarativnih dejanj forum ni sprejel nobenih zavezujočih sklepov. Hrana ostaja globalni posel, ki povzema enako logiko kot ostalo gospodarstvo. Kljub procesom monopolizacije se s kmetijstvom še vedno ukvarja 1,5 milijarde ljudi in proizvede 75% vse hrane na svetu.

EKOVOJSKA
Ameriška vojska v Afganistanu porabi vsak dan skoraj 85 litrov goriva na vojaka. Cena transporta znaša po uradni oceni vsaj 8 evrov za liter. Neodvisne ocene postavljajo povprečen strošek za dobavo litra goriva med 53 in 70 evrov.
Ministrstvo za obrambo se zaveda pretirane odvisnosti vojske od fosilnih goriv, zato se intenzivno usmerja v uporabo alternativnih virov energije. Zanima jih uporaba polj sončnih celic, sežigalnic, ki bi proizvajale elektriko, vozil s hibridnim pogonom. Poleg tega bi radi bistveno izboljšali energetsko učinkovitost delovanja vojske v ZDA.

Jura Štok

Današnja a mamo takle vprašanja:
1. Ali podpirate podpis sporazuma o Južnem toku?
2. Ali bi morala EU priznati Palestino?
3. Ali bo pahor spucu kopačke našim nogometašem? Katero sredstvo za čiščenje predlagate?

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
24 x komentirano