Plinski terminali da ali ne?
Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju
Spoštovani, pišemo vam, ker smo zaskrbljeni. Skrbi nas zelo medlo ukrepanje, reagiranje, kakor tudi poročanje na temo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Ni več skrivnost, da je italijanska vlada tik pred zaključkom postopkov glede pridobitve dovoljenja za postavitev uplinjevalnika v Žavljah.
Javnost je obveščena preko AAG – Alpe Adria Green o nezakonitostih, ki so se in se še dogajajo v celotni proceduri pridobitve uradnega dovoljenja za realizacijo projekta uplinjevalnika v Žavljah s strani italijanske vlade. Vemo, da nas sosednja država ne jemlje resno, žal je njihova vladajoča stran zelo naklonjena čim hitrejšem zaključku postopka ter realizaciji projekta, naša vlada pa še čaka. In več ali manj počne to že tri leta. Zakaj čaka, in na kaj čaka? Ne vemo. Minister za okolje in prostor, g. Karl Erjavec javno izjavi da, v kolikor bodo njihovi pogoji upoštevani ne vidi razloga da bi se projekt ne izpeljal. Nikoli nam ni bilo dano vedeti, kateri naj bi bili pogoji, saj je to isto ministrstvo javno in uradno, na podlagi strokovnih analiz in utemeljitev ugotovilo nesporno (brezpogojno) neprimerno lokacijo za nameravani poseg. Glede na okoliščine in dejstva, slednje zadošča, da ukrenete potrebni korak. Kasneje je sicer minister nekoliko zaostril stališče, pa vendar ni videti in zaznati premikov.
Ob protestnem shodu, ki ga je sklicala AAG v Ljubljani, 5.11.2009, vam je predsednik AAG g. Vojko Bernard osebno izročil zelo pomembne dokumente in dejstva, ki bi vas morala zelo zaskrbeti. Na vprašanje kdaj bo DZ zasedal ter obravnaval to perečo točko, ste odgovoril, da trenutno tega še nimate v programu. In tukaj je zaskrbljenost dosegla svoj vrh.
Naj opozorimo, na nekaj pomembnih pobud s strani tedanje opozicije, s katerimi smo tedaj delili mnenja in cilje, a vidni zastopnik in pobudnik ste bili prav vi, g. Gantar.
Dne, 7.4.2006 –Mag. Anton Rop, kot vodja poslanske skupine tedanje LDS pozove g. Rudolfa Petana, tedanjega predsednika Odbora DZ za okolje in prostor ter zahteva: Zahteva za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za okolje in prostor v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala
Dne, 11.4.2006 – Odbor DZ za okolje in prostor skliče 6. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za okolje in prostor, ki bo za torek, 18.4.2006. Prva točka dnevnega reda je bila: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu oziroma na kopnem v tržaškem zaledju.
Dne, 9.5.2006 – Dr. Pavel Gantar, v imenu tedanje LDS naslovi na tedanjega predsednika DZ, g. Franceta Cukljatija pisno poslansko vprašanje tedanjemu ministru MOP, g. Janezu Podobniku, ki glasi: V Vašem nastopu na Televiziji Slovenija v informativni oddaji Dnevnik (TV Slovenija, 7. maj 2006 ob 19′11h) ste med drugim zatrdili, da “sedanja aktualna slovenska vlada v nobenem postopku ni ničesar zamudila” in se pohvalili: “Še več, skupaj s kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor smo uspeli uveljaviti relativno zapletene postopke tako čezmejne konvencije Espo, ko tudi evropske direktive …”.
Dne, 18.5.2006 – Skupina poslancev DZ naslovi g. Francetu Cukljatiju, tedanjemu predsedniku DZ pisno zahtevo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije na temo: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju.
Navajamo citat: Odbor DZ RS za okolje in prostor, katerega predsednik je bil poslanec SDS g. Rudolf Petan, podpredsednik pa poslanec LDS dr. Pavel Gantar, je na zahtevo Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije v skladu s poslovniškimi določili 18. aprila 2006 sklical nujno sejo v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov na Tržaškem. Na omenjeni seji so koalicijski poslanci - člani Odbora zavrnili predlog sklepa, s katerim bi državni zbor lahko politično zavezal Vlado Republike Slovenije, da od Republike Italije še pravočasno zahteva “ustavitev vseh postopkov oziroma časovnih rokov, ki tečejo v zvezi s pridobivanjem mnenj javnosti, lokalnih skupnosti in dežele Furlanije - Julijske krajine“.
Znano nam je, da bo dne, 3.12.2009 zasedal Odbor DZ za okolje in prostor, ki bo med drugim obravnaval predlog Resolucije o Strategiji za Jadran, v kateri je med drugim zapisano, da državni zbor nasprotuje postavitvi terminalov (koalicijska pogodba) ter mu predseduje poslanka SD, ga. Breda Pečan, prav tako zavzeta borka za zaščito S. Jadrana ter odločno proti namestitvi terminalov v tako občutljivo območje. Spomnimo, da je že od samega začetka civilna družba (peticija) vnesla zahtevo za zaščito območja ter proglasitev le tega za PSSA (ki je tedanji odbor ni hotel potrditi).
Danes imamo to možnost, kakor tudi moč, spoštovana g. Pavel Gantar ter ga. Breda Pečan. In prav ta seja odbora naj bi bila z uspešnim argumentiranjem in glasovanjem kronana s prvim dejanskim uspehom naših skupnih interesov in ciljev.
Civilna Združenja Istre – CZI,
Mirjana Čakardič
Naj dodam še podpornike, moramo biti korektni do naših kolegov, ki so na svojih področjih dosegli vidne rezultate in s katerimi uspešno sodelujemo.
Civilna Združenja Istre – CZI
Mirjana Čakardič
Franc Malečkar
Civilna iniciativa gibanja za Izolo
Mladen Baša
Vladko Drobnjak
Zveza ekoloških kmetov Slovenije
Boris Fras
Alpe Adria Green – AAG
Vojko Bernard Društvo CIVO Planinska vas
Mihaela Kotnik
Mednarodno združenje za Lipico
Etbin Tavčar
ANV Slovenia Team – koordinacija Civilnih iniciativ Slovenije
Matjaž Majerič
Po zgornjem članku sodeč, lahko sklepamo, da se stališča nekaterih politikov spreminjajo po kameleonsko, odvisno od situacije. Le da pozabljajo, da ima civilna družba dolg in dober spomin. Očitno je sam sistem tak, da preživijo v politiki samo kameleoni. Nek svetovno znan slovenski politik je ob neki priliki izjavil: sistem vrednot v politiki je baziran izključno na dobičku, kjer etika in morala nimata prostora. Tudi v primeru, da so redke izjeme v politiki , ki želijo prodreti iz tega sistema, jh sistem sam požre. No, upajmo, da sedaj na pragu 22. stoletja, to ne bo več možno in bo politika , hočeš ali nočeš , prej ali slej začela caplajti za inicijativami civilne družbe, ki je že sita sprenevedanja in delovanja v smeri kratkoročnih rešitev, ki imajo dolgoročno katastrofalne posledice. Tudi zgodba o terminalih je ena teh zgodb, kjer kapital in politika, ki z njim sodeluje delujeta v smeri: važno, da “buisness” teče, vse ostalo lahko gre v luft ( kot se to lahko zgodi v primeru terminalov v tako občutljivem zalivu-( ogromno razlogov zakaj NE terminalom , ki jih je tudi stroka v Slo potrdila -40 strani teksta) , kot je Tržaški zaliv in cca 50.000 podpisnikov ( leta 2006).
Poleg tega, vsako izjavo o morebitnem terminalu v Kopru , ki prihaja iz vladnih krogov budno spremlja tisti del strogo dobičkonosno usmerjene italijanske politike ki se drži mota : glavno da služimo, vse ostalo nas ne briga in želi - ne glede na tempirano bombo in ostalo - zgraditi terminale na pragu Slovenije in to populistično objavlja v medijih, češ poglejte Slovenija nam nasprotuje, kar sama namerava zgraditi, torej tukaj se gre samo za tekmovalnost kdo bo prvi.
Torej vlada se mora že enkrat odločiti in jasno zavzeti skupno stališče, ali bomo v Tržaškem zalivu imeli najmanj tri terminale, eden na slovenski strani in dva na italijanski strani ter s tem popolnoma preobrazili smer v katero naj bi Slovenija šla, v tem primeru se dobro ve kam in ali pa bo vlada začela koordinirano delovati na tem področju. V primeru terminala ali 3 terminalov se bo tudi socialno- ekonomska slika prebivalcev na obali popolnoma spremenila in to v smer najnižje , najslabše plačanega razreda, v katero smer- navzdol v geto- to vodi, in kaj to prinaša pa se dobro ve.
Dobro jutro!
Vidim, da se mnenja krešejo, zavest je na vrhu,..vzpodbudno .)
Pa objavim članek kolega Franca Jurija o odboru, ki je na isto temo zasedal pred več kot tremi leti,…
Dolge lovke plinskih multinacionalk v Tržaškem zalivu
“Le kakšni vohuni neki!”
Tri za, šest proti. Na isti dan slavnostnega podpisa Partnerstva za razvoj je šest glasov vladne večine v parlamentarnem odboru za okolje gladko zavrnilo predlog Koordinacijskega odbora za zdravo okolje 10 krajevnih skupnosti in civilnih iniciativ Slovenske Istre in dveh opozicijskih strank (LDS in SD).Ti so vladi predlagali, naj od Rima zahteva ustavitev nadaljnjih postopkov pri načrtovanju dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, dokler ne bo tudi Slovenija vključena v presojo njunih čezmejnih posledic na podlagi zanesljivih strokovnih ocen.
Do sosedov besedno besneči vodja SNS je po svojih bombastičnih petih minutah in pozivu po večji aktivnosti Sove sejo skrivnostno zapustil in se, v duhu ravnokar sklenjenega partnerstva z vlado, glasovanju o vročih sklepih spretno izognil. Vlada, še posebej zunanje ministrstvo, je vztrajala pri ugotavljanju, da se postopki za sporna terminala “sploh niso začeli” in da se s tako odločno zahtevo nikakor ne mudi. Nič niso zalegla številna dokazovanja o nasprotnem; na primer o nadaljevanju druge faze formalnega postopka za odobritev gradnje terminalov oziroma o t.i. “konferenci storitev”, ki je le dan kasneje (v sredo) potekala v Rimu na pobudo Ministrstva za produktivne dejavnosti in vlagatelja (Endesa) in na kateri so bili o projektu neposredno seznanjene prizadete italijanske občine. Endesa je obljubila, da bo na konferenco povabila tudi uradne predstavnike Slovenije, a tega ni storila.
Slovenija je bila prezrta v skladu z oceno italijanskega okoljskega ministra Altera Matteolija, ki je slovenskega kolego menda seznanil, da Italija ni dolžna podati ocene o čezmejnih vplivih terminalov. Ali res uradni Ljubljani ne ostane drugega, kot da nemo in nemočno opazuje tok dogodkov in postopkov, ki jo očitno prehitevajo, in da vljudno čaka na povabilo, ki ga je ministru Dimitriju Ruplu obljubil guverner Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy? Mar so direktive EU in mednarodnopravni akti (npr. konvencija Espoo in Jamajška konvencija) le neuporaben papirnat balast?
Italija bo Slovenijo k presoji povabila le po končanem usklajevanju v Italiji. Za nameček je te dni kot hladna prha prišla tudi grožnja Illyjevega deželnega odbornika za prostorsko načrtovanje Lodovica Sonega, ki v primeru slovenskega nasprotovanja terminaloma napoveduje problematiziranje Istrabenzovih naftnih rezervoarjev na Serminu. Kot da takih, celo večjih in številnejših, ne bi že dolgo bilo tudi na italijanski strani. Enega so leta 1972 celo razstrelili palestinski gverilci.
Političnih parlamentarnih zdrah nevešči prisotni na torkovi seji okoljskega parlamentarnega odbora so lahko le osuplo ugotovili, kako so bila pričakovanja peticije, ki jo je v enem tednu na spletni strani Mladine podpisalo okoli 30.000 ljudi, obsojena na izjalovitev že pred začetkom seje, najbrž po ukazu samega vladnega vrha. Na odboru so vsi po vrsti izražali svojo “globoko zaskrbljenost” za usodo plitvega, majhnega in ekološko ranljivega Tržaškega zaliva, a ko je bilo treba glasovati o jasnem sklepu, ki od sosedne vlade zahteva zamrznitev nadaljnjih spornih postopkov in za severni Jadran predlaga status občutljivega območja, je prevladala strankarska disciplina in so poslanci večine to preprečili.
Predstavnikom civilne družbe je bilo neprijetno, saj so jim nekateri poslanci SDS ob vsaki priložnosti dali vedeti, da so tam le kot tolerirani gosti in da so kot prenašalci slabih novic pravzaprav nezaželeni. Slabe novice pa so sistematično potrjevali tudi navzoči vladni strokovnjaki; na primer, da je predlagana lokacija terminala sredi zaliva nesprejemljiva z vidika plovnosti in da bo neizbežno potreben nov bilateralni sporazum o plovnem režimu. V Tržaški zaliv bo prihajalo do 220 plinskih tankerjev na leto, potrebni varnostni pasovi bodo razmeroma globoko segali tudi v slovensko teritorialno morje. A temu spoznanju navkljub vlada meni, da ni vljudno zahtevati več kot ohlapno obljubo Rima in Trsta, da bo Slovenija o vsem pravočasno obveščena.
Te dni je slovensko ministrstvo za okolje od italijanskega dobilo dodatno zaprošeno tehnično dokumentacijo o spornih načrtih. Civilnodružbene organizacije Slovenske Istre so od italijanskih okoljevarstvenikov in zelenih to gradivo dobile najmanj dva tedna pred vlado, pa tudi na seji se je izkazalo, da je civilna družba veliko bolje seznanjena s podrobnostmi terminalske problematike kot pa pristojni v vladi.
Zato je bila več kot umestna tudi opomba koprske predstavnice civilnodružbenega odbora Slovenske Istre, ki je replicirala Jelinčičevim vohunskim skušnjavam: “Le kakšni vohuni neki! Nevladne organizacije in njihovo čezmejno sodelovanje so edini, učinkovit in zanesljiv vir informacij.”
A nelagodje je po seji odbora, ki je z večinskimi glasovi laskavo ocenil in podprl dosedanje ravnanje vlade, postalo še večje in je vse bolj podobno grenkemu vtisu, da segajo dolge in mogočne lovke multinacionalnih interesov plinskih lobijev globoko na vse strani Tržaškega zaliva.
FRANCO JURI
Danes bo potekala seja, ob 12.00..upajmo, da bo neposredni prenos (se opravičujem v napačnem datumu 3.12….moja napaka!)
Če želite slediti, …bo zanimivo :))
Mirjana, odlično povedano.
In res je, Franco ( najde se še kak politik ) eden redkih politikov, ki se držijo predvolilnih obljub- čestitke za moralo in pokončnost.
Vprašanje :koliko se civilna družba zaveda, da so eventualne nepravilnosti pri zgodbi Patrija, kapljica v morje v primerjavi z zgodbo terminali?
Spodaj copy-paste iz primorska.info.
slovensko-morje, 26. 11. 2009 ob 10:38
Strokovnjaki tehničnega omizja o tržaških uplinjevalnikih so včeraj po temeljitem razpravljanju prišli do pomebnih zaključkov. Predstavili jih bodo na današnji tiskovni konferenci v Trstu, ko vam bodo na voljo za dodatna pojasnila. Za slovensko stran bo nastopil dr. Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Štefan. Izvedeli boste tudi, kako se bo omizje gibalo nadalje. Vabljeni v Caffe’ degli Specchi na trgu Piazza Unita’ ob 11. uri!