Le vkup uboga gmajna!
Le vkup uboga gmajna!
Le vkup, le vkup uboga gmajna!
Heja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna.
Heja, hejo!
Zimzelen, za klobuk!
Punt naj reši nas tlačanskih muk!
Generacije, ki sta jim pripadala oče in mama, se poslavljajo. Najmlajši še živi med nami, so stari devetdeset in kako leto čez. Ti so živeli v devetih državah, ne da bi menjali bivališče in hišno številko (ime ulice pa večkrat). Zadnja država je samostojna Slovenija (sicer malo manj samostojna v EU).
Menjavale so se meje, vladarji, denar in – prazniki.
Avstro-Ogrski prazniki so utonili v pozabo, najpomembnejši državni praznik v Kraljevini Jugoslaviji (v stari Jugoslaviji, v bivši, v gnili Jugoslaviji) je bil poleg Vidovdana (28. junij), 1. december, dan Ujedinjenja/združitve države SHS s Kraljevino Srbijo leta 1918 v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. (Na Vidov dan se je tudi sicer zgodilo v srbski zgodovini veliko pomembnih dogodkov: leta 1389 so Otomanske sile premagale srbske v bitki na Kosovskem polju, leta 1914 je Gavrilo Princip izvedel atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Leta 1921 je bila sprejeta prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, t. i. vidovdanska ustava). Dne 28. novembra 1920 so bile prve volitve v ustavodajno skupščino. Na njih je največ glasov (92) dobila Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), sledile so ji Narodna radikalna stranka (NRS, 91 glasov), Komunistična partija Jugoslavije (KPJ, 58), Hrvatska republikanska seljačka stranka (HRSS, 50) in druge manjše stranke. Ponoči 29. decembra istega leta je bila z Obznano komunistična partija prepovedana, vsem njenim poslancem pa so vzeli mandate. Kraljevina SHS se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo 3. oktobra 1929.
Največji državni praznik v novi Jugoslaviji (v Demokratični federativni, nato Federativni ljudski republiki in nazadnje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je bil Dan republike 29. november (velike zmage NOV po kapitulaciji Italije, uničenje četniške vojske ter priznanja, ki so jih poleti in jeseni 1943 dali zavezniki NOB, so omogočili II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, 29. in 30. novembra 1943. Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico, predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado, Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala).
V Republiki Sloveniji sta najpomembnejša državna praznika 25. junij, dan državnosti in 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Kateri je dan republike ne vem, oba pa sta zanesljivo v povsem neposrečenem času. Prvi je med letnimi dopusti, drugi za božične praznike. Koliko primernejši datum je bil 29. november, ki je presekal čas po dopustih in Novim letom. Z združevanjem praznikov in dveh, treh dni dopusta se je dalo biti doma tudi 10 dni in več (t. i. Gantarjevi dnevi, pa ne po predsedniku parlamenta Pavlu Gantarju, ampak poimenovani po nekdanjem socialističnim ministrom za delo Gantarjem, ki je določal premakljive praznične proste dni)! Se v Sloveniji med drugo polovico oktobra in prvo polovico novembra res ni zgodilo nič pomembnega? (Prvi november, vsi sveti, kako morbiden praznik, ki ga je prejšnja oblast edinega, namesto družinskega božiča ‘ponašila’, ne šteje, saj gre za še huje kot delavnik, za bezljanje s kupi rož in sveč z enega pokopališča na drugega - kako tipično slovensko!).
Sploh pa, kaj naj na nova praznika praznujemo? Dan, ko smo z umazano vodo iz banjice odplaknili tudi dojenčka, ko smo Beograd zamenjali z Brusljem (preje prvi na vasi, danes zadnji v mestu!), da so delavci začenjali izgubljati pridobljene pravice drugo za drugo, dokler niso izgubili še zadnje, osebno dostojanstvo? Predsednik Pahor je zase rekel, da je liberalni socialist. Halo? Liberalni socialist, kaj je to? Za liberalni kapitalizem sem slišal, in veseli me, da njegovi očetje hodijo že kako leto naokoli s papirnatimi vrečkami na glavah. Za Pahorja verjamem, da je liberalen karkoliže, socialist zagotovo ni, razen če liberalni socialist pomeni proti/ne/socialist! Ukrepi njegove vlade so že bili vsi in vse doslej samo liberalni, socialističen ni bil zagotovo noben! Še čiščenje čevljev nogometašem ondan me bolj kot na služenje ljudstvu spomnilo na papeževo vsakoletno umivanje nožic kardinalom z manikiranimi nohtki, z vodo iz zlatega vrča!
V socializmu je krožil vic, da je socializem prehodna faza iz kapitalizma v kapitalizem, po Pahorjevo pa iz kapitalizma v liberalni socializem. Ob tem, da je izjavo pospremil z mislijo, da se je njegova vlada doslej posvečala sociali, odslej pa se bo vlagalo v razvoj. Slovenski kapitalisti, in večina tujih so doslej res veliko vložili v razvoj! Investirali so vase in nase, v škampove repke, v Armanija in poršeje, pa v banke za odplačevanje managerskih ‘kreditov,’ ki so jih tajkunom enako radodarno poklanjale vse dosedanje vlade.
Tako, gasilci bodo pospravili cevi, konec je z gašenjem, pravi Pahor (pogorišča bodo čuvali le še prostovoljci Rdečega križa in Karitas!), spomladi pa gremo vsi na polja sejat!
V soboto gredo na ulice ’sejat’ delavci, začasno in trajno brezposelni, prejemniki socialnih pomoči, dijaki, študenti in upokojenci, da vladi, strankam, poslancem državnega zbora in kapitalistom dopovedo, da je prag revščine absoluten in ne relativen. In če je prag revščine v republiki Sloveniji 560 evrov, 40 evrov do razlike 600 evrov ne more biti preveč za luksuz: za plačevanje šolnin otrokom, za doplačevanje zdravstvenih storitev in zdravil in za dopust po ekonomskih cenah v hotelih! Zanimivo, kako malo oz. ni nič vredno delo, ko delavci (delojemalci z modrimi in belimi ovratniki) delajo, in kolikšne izgube, milijonske (!), nastajajo vsak dan, ko ne delajo!
Če prav razumem delavske zahteve, gre za staro pravdo, za povrnitev nekoč že doseženih delavskih pravic in nagrado za lačne oči, ki so nekoč z dinarji hodile kupovat v tržaške trgovine, danes pa brez evrov v žepu gledajo Indijo Koromandijo doma!
Matjaž Vizjak
P. S.: Danes nekdanji dan republike 29. november pade na nedeljo. Ne z Gantarjevo, ne z Gantarjevo pomočjo, se ga ne bi dalo raztegniti na več kot tri dni, s prostima soboto in nedeljo vred. Kontrarevolucija in restavracija leta 1991 sta bili, gledano leta 2009, upravičeni.
še video zapis teh burnih časov ki prihajajo
http://video.google.com/videoplay?docid=4263115395935744917#docid=-8494846924337099890
a tako bo liberalni socialist demonstriral “so waht krucifix salto”?
itak je do tega kjer in kakor smo prišlo zaradi tega, ker smo ieli vsak svojega jugosa, ki je verižil z devizami, robo iz okoliških mest pa s(m)o švercali le tisti z več jajc :P
Sedaj, ko je vsa roba večkrat razstavljena skoraj okoli vsake vasi jo pa le redki lagko kupijo => skretka ni razlike.
Aja, tisti, ki so verižili z devizami in švercarji se znajdejo tudi danes (vmes so prodajali posodo za kuhanje (in umivanje nog) brez vode :) )
“Raja pa mora pač spoznati v čem je čar iz ZDA uvoženega praznika 1. maj - ampak brez svinjskih polovic in sindikalnih izletov :)
Zanimivo, kako malo oz. ni nič vredno delo, ko delavci (delojemalci z modrimi in belimi ovratniki) delajo, in kolikšne izgube, milijonske (!), nastajajo vsak dan, ko ne delajo!
Točno o tem sm tud jst razmišlju…
http://www.youtube.com/watch?v=1rapii7JcUM
gdfg
Letos Pahor že celo leto sadi rožce….
Drugo leto pa naj pazi, kajti kdor seje veter, žanje vihar.
Zanimivo: v času najvišje rasti in neponovljivega mandata (vsaj upam), bi se sesulo gospodarstvo, če bi delavec dobil par evrov višjo plačo; zdravnikom in še komu se je ta gospodarska rast bolj izplačala.
Zanimivo je kako enostavno smo sprejeli primerjavo stroška dela delavca v “razvitem svetu” s stroškom dela povprečnega reveža na daljnem vzhodu, ki dela za pest riža in skodelico tople vode, ker je čaj že razkošje. Preveč enostavno smo sprejeli to logiko, saj ima od nje korist le lastnik kapitala, ki na glas lahko razmišlja o delu kot o strošku, ki mu le zmanjšuje dobiček pa tako malo je potrebno, da je človek zadovoljen. Da je le oblečen in sit, brez razkošnih dodatkov, pa je dovolj. Stanje ko cela tovarna ne zmore več zadostiti apetitom lastnika in njegove ožje familije, pa ni več problem stroška dela ali par evrov višjih minimalnih plač, ampak krize vrednost in zdrave mere.
Verjetno mi bo kdo ugovarjal, ampak sedanjemu stanju je, če odmislim, da se je megalomanstvo in omnipotentnost visoke politike in na državo, tj. skupno malho, pripetega gospodarstva do konca odvrtelo prav v času vladavine Jjevih čudežnih dečkov, vsaj v enaki meri prispeval prav Svetilnik s svojim zborom omiljenih sam.
… mehanizma visoke inflacije in visoke gospodarske rasti v javnosti na poljuden način nikoli nismo predelali, da bi zasluge za drugo vzročno povezali z odgovornostjo za prvo, ter kaj na koncu sploh še ostane od drugega. Najmanj to.
Sicer pa: rešilo nas bo le znanje, ki ga je resnici na ljubo negativna selekcija dodobra razvrednotila, saj bomo iz krize izšli močnejši le če tega ne bomo le ponavljali na glas kakor sveto priprošnjo ob okroglih obletnicah, ampak če bomo tudi v resnici kaj naredili. Idej je veliko le da smo se naučili čakati na druge, na tiste ki smo jim podelili/dopustili status edinih odločevalcev o nas samih. In ko takole čakamo, se gradijo plinovodi in terminali in poskuša se restavrirati leta zlate rasti, povsem nekritično(!), vse dobre želje in silne ideje kaj bi morali storiti v smislu varovanja okolja so zvodenele v pričakovanju skorajšnjih bajnih donosov, torej pohlepu … in čakamo … in čakamo?!?
Liberalni socialist, liberalni kapitalist … njegova dejanja kažejo na to, da ima enake prišepetevalce kot jih je imel Janša, le da je on človek kompromisa … kar že to pomeni ;)
Kapital diktira tempo, če želimo videti tudi v resnici vidimo manikirane nohtke in zlat vrč ter cesarjeva nova oblačila.
K sreči Pahor ni tako obseden s figuro prvaga/edinega petelina v kokošnjaku kot njegov predhodnik, svetilnik in neomajan borec za pravice preprostega človeka s posluhom za njegove skromne želje po mirnem življenju, Veliki j.
Nogavička, ampak si ta novodobni mesija predstavlja, da bodo njegove besede rešile realne probleme. Nekje sem zapisal, odraste naj, da bo dorasel …. Prvi petelin mora imeti na domačem dvorišču glavno besedo, ne pa, da je postal lektor izjav njemu podrejenih.