Vest

KONFLIKT V JEMNU SE POGLABLJA
V spopade med vladnimi enotami in šiitskimi uporniki v Jemnu se je vmešala tudi Saudova Arabija. Vladne enote so avgusta začele z ofenzivo proti upornikom, ki so začeli z vstajo leta 2004. Napadi saudske vojske so se začeli kot povračilen ukrep zaradi uboja graničarja v začetku novembra. Saudsko letalstvo že dva tedna bombardira pozicije upornikov globoko na ozemlju Jemna, pehotne enote pa prosto prehajajo mejo med državama. V zadnjem času uporniki obtožujejo saudsko vojsko, da je med obstreljevanjem uporabljala tudi beli fosfor na območjih s civilnim prebivalstvom. Amnesty International je od saudskega obrambnega ministrstva zahteval pojasnilo. Odgovora zaenkrat še ni. Namen saudske vojske je vzpostavitev 10 kilometrske tamponske cone na ozemlju Jemna, hkrati pa vzpostaviti pomorsko blokado.
Jemenska vlada in Saudova Arabija obtožujeta Iran podpore šiitskim upornikom. Ta naj bi s tem hotel povečati vpliv v regiji. Iran vse obtožbe zanika in Saudovo Arabijo obtožuje vahabitskega državnega terorizma. Vpletenosti Irana ne morejo potrditi niti ameriške organizacije, ki spremljajo konflikt. Za sedaj o nasprotnem nimajo nikakršnih dokazov.
Stališče ameriške administracije je, da dolgoročen mir ne more temeljiti na rešitvi konflikta med vlado in uporniki z vojaškimi sredstvi. Kljub temu sta državi podpisali sporazum o usposabljanju vojske in sodelovanju na področju obveščevalnih služb.
Četrtina prebivalstva najbolj severne province Jemna je beguncev, njihovo število se približuje številki 200.000.

RAZPUSTITEV PARLAMENTA
Jordanski kralj Abdulah je razpustil parlament in izdal odlok o splošnih volitvah. Te bodo tako potekale dve leti pred regularnim rokom. Kralj naj bi 110 članski parlament razpustil, ker naj bi ta sprejemal pomanjkljivo zakonodajo, del politikov pa na bi bil vpleten v korupcijo. Večina poslancev izhaja iz vrst lojalnih kralju. Prebivalstvo odlok podpira, islamisti in levica pa bi radi videli spremembo volilne zakonodaje in nekaterih ustavnih določil.
Na prejšnjih volitvah je islamistična fronta dobila le 6 poslanskih mest, kar je velik padec glede na 17 poslanskih mandatov v letu 2003. Oblast so obtožile volilnih prevar, saj poslanskega sedeža ni dobila niti v volilni enoti, ki je tradicionalno naklonjena političnemu islamu. IAF (Islamic Action Front) je zato lokalne volitve istega leta bojkotirala. Kralj Abdulah je parlament razpustil že drugič. Prvič je to storil leta 1999, ko je zasedel prestol.

PROIZVAJAJ LOKALNO, KUPUJ LOKALNO!
Somalijska islamistična uporniška skupina al Šabab, ki nadzira večino juga Somalije, je pozvala agencijo Združenih narodov za hrano, da preneha z uvozom dobrin v državo. Namesto tega mora začeti odkupovati pridelke lokalnih kmetov, ki so zaradi množičnega uvoza zelo prizadeti. Lokalno kmetijstvo je praktično uničeno.
Suša in vojna sta povzročila, da je od centrov za distribucijo hrane, ki jih vodijo Združeni narodi, odvisno kar 109.000 otrok. Po ocenah naj bi bila kar polovica prebivalstva centralne in južne Somalije, ki so pod nadzorom islamističnih milic, odvisna od humanitarne pomoči.
Proti uvozu hrane v Somalijo so tudi ZDA. Zaradi njihove intervencije v skladiščih v Keniji čaka hrana v vrednosti preko 30 milijonov evrov. Američani se bojijo, da bi ta padla v roke Šababu, ki je po ameriški opredelitvi teroristična skupina.

NAČELNOST
Posebna skupina nove japonske vlade je na zunanjem ministrstvu odkrila dokumente o tajnem sporazumu z ZDA. Ta dovoljuje ZDA transport jedrskih orožij preko japonskega teritorija. Konzervativne vlade so desetletja zanikale obstoj takšnega dokumenta.
Tudi v Ameriki, je v javnost prišla dokumentacija, ki je nekoč nosila oznako stroge zaupnosti. Ta posredno dokazuje, da je tak sporazum med Japonsko in ZDA obstajal. Sporazum je bil sklenjen v 60ih letih. Končno poročilo bo japonska vlada podala šele januarja, ker hoče, da avtentičnost dokumentov preverijo strokovnjaki.
Ker je edina država, ki je doživela jedrski napad, ima Japonska poseben odnos do jedrske energije. Tega utelešajo trije principi; popolna prepoved proizvodnje, uporabe ali transporta jedrskih orožij.

OTROCI V ZAPORIH
Palestinski minister za zapore je izdal uradno poročilo in ga predal Arabski ligi. V njem je zapisano, da je bilo od začetka zadnje intifade leta 2000 ugrabljenih 6200 otrok, 337 jih je še vedno v izraelskih zaporih in zasliševalnih centrih. Po mednarodnem pravu ima vsaka oseba mlajša od 18 let status otroka. Izraelske okupacijske oblasti tako kršijo pravice pridržanih otrok, saj jih morajo seznaniti z razlogi za aretacijo, omogočiti jim morajo svetovanje, obvestiti družine o razlogih za aretacijo in kraju pridržanja, pravico do sojenja, do komunikacije z zunanjim svetom in pravico do ravnanja, ki ohranja njihovo dostojanstvo.
Poročilo izraelske oblasti obtožuje krutega ravnanja in celo mučenja. Otroci so bili pretepani, mučili so jih z odrekanjem spanja, s stradanjem, spolnim nadlegovanjem in prepovedjo obiskov. Oblast je v času druge intifade začela z aretacijami in kaznovanjem otrok mlajših od 14 let. Ti so bili pridržani tudi do 6 mesecev.

PREKOMEJNA ZDRUŽENA SAMOOBRAMBA
Venezuelska policija je na severu države blizu meje s Kolumbijo ujela voditeljico kolumbijske paravojaške skupine AUC (Autodefensas Unidas de Colombia) s »partizanskim« imenom Biser. Kolumbija je pozdravila njeno aretacijo in si želi, da bi bila predana domovini, kjer bi ji sodili za množico zločinov. Venezuela jo obtožuje povezav s kolumbijsko vojsko, policijo in obveščevalno službo DAS. “Biserka” naj bi bila tudi zaupnica bivšega državnega tožilca in sedanjega kolumbijskega ambasadorja v Mehiki. Aretacija je dokaz o agresiji proti Venezueli.
AUC je skupina paravojaških enot, ki ima močno podporo med ekonomsko elito, trgovci z kokainom in lokalnimi skupnostmi, kjer ni prisotnosti državnih varnostnih sil. Po lastnem priznanju 70% sredstev za delovanja dobiva iz trgovine z mamili, povezana naj bi bila tudi z kalabrijsko ‘Ndrangheto. Po delni demobilizaciji leta 2006 je okrepila politično moč. Iz njenih vrst prihaja precejšnje število lokalnih poslancev, županov in guvernerjev, vpliv naj bi imela na 30% kolumbijskega kongresa. Zaradi pritiska ZDA, da Kolumbija spremeni zakonodajo o ekstradiciji, je skupina zagrozila s prekinitvijo demobilizacije in premirja. Število oboroženih pripadnikov milice naj bi se še vedno gibalo okoli 10.000. Njen glavni nasprotnik so levičarske gverilske skupine.
Human Rights Watch obtožuje tako dele vojske kot policije, da z milico sodelujejo ali pa jo tolerirajo. Marca 2007 je morala Chiquita priznati, da je v obdobju med letoma 1997 in 2004 za najem pripadnikov AUCa kot varnostnikov, plačala 1,7 milijona $. Polovico te vsote v času po tem, ko je State Department paravojaško milico uvrstil med teroristične organizacije, s katerimi ameriška podjetja in posamezniki ne smejo sodelovati. Milica nadzira tudi tihotapljenje bencina iz Venezuele v Kolumbijo, saj so razlike v cenah 10kratne. Povezuje se z velikimi posestniki, ki jim nudi varovanje, in z delom venezuelske opozicije. Po zemljiški reformi, ki je revnim kmetom dodelila neobdelano zemljo veleposestnikov, je bilo ubitih vsaj 150 kmetov in njihovih vodij, pa tudi vladni uslužbenci in politični voditelji, ki so podpirali reformo.

KORUPCIJA PO SVETU
Transparency International je predložila poročilo o korupciji po svetu. Ocenjenih je 180 držav. Na zadnjem oziroma prvem mestu po korupciji je Somalija, država brez vlade. Tej sledi osvobojeni in demokratizirani Afganistan, Burma, Sudan in Irak. Zelo blizu tej skupini so še Čad, Uzbekistan, Turkmenistan, Iran in Haiti.
Katere države so na nasprotnem koncu lestvice? Nova Zelandija, Danska, Singapur in Švedska ter Švica.

Jura Štok

Današnja a mamo takle vprašanja so:
Zakaj je med pripadniki mirovnih in okupacijskih enot toliko samomorov?
Kaj menite o obisku Ahmedinejada v Južni Ameriki in še posebej v Braziliji?
Kaj pa pravite na uradni neuradni obisk Singha pri Obami?
V minulem tednu je bil Svetovni dan otroka, ki obeležuje sprejem deklaracije o pravicah otrok. Ene izmed redkih nepodpisnic so Združene države Amerike. Zakaj?