Vest

R je rekel/-la:

Glede na to koliko so zalegli ti protesti se bo potrebno zateči k terorizmu…
Ali pa vsaj temeljiti javni nepokorščini. Zob za zob! Država mačehovsko do državljanov - državljani mačehovsko do države.

LasaPurDir je rekel/-la:

Lepa prireditev, dobro je uspela. Za pravo stavko pa zgleda še ni pravi čas.

Panx je rekel/-la:

Samo cifre so vas… zgrešeno razmišljanje. Namesto da bi komentirali sam namen protesta, se ukvarjate s številkami. Da vas ni sram… S takim razmišljanjem ne bomo nikoli spremenili ničesar. Kolikor je bilo ljudi, jih je bilo preveč, za tako majhno in nepovezano državo kot je naša in skrajni čas je da se nekaj spremeni. Drugače pa par francozov uvozit, oni bodo pokazali kako se protestom streže in kako izvesti protest, da se te bo vlada bala. Nimajo zastonj največji standard v celi evropi ravno v Franciji, če grejo za vsako malenkost v miljonih na ulice…

Tovariš je rekel/-la:

Mlaf in podobni zagovorniki kvazi sindikalistov bil sem na protestu murinih delavcev in večjega ponižanja delavcev, kot jim ga je pripavil Semolič še nisem videl. Sredi ulice so posavili ogrado, da je bil pločnik prost in so vladni funkcionarji (habsburški levičarji tipa Cvikl) lahko nemoteno hodili po polčniku. Delavci so bili kot ena živina znotraj ograde s Semuličevo protestniško pogruntavščino kot je “tihi protest” (ne najdem primere za še večji paradoks kot je “tihi protest” ko se gre za življenje ali smrt). Ko je bilo te tišine konec pa je najeti pevski zbor v murinih majicah, da se jih ni ločilo od protestnikov, med delavci zapel še internacionalo da se jih je še dodatno osmešilo in prikazalo izgubljene v preteklosti.

O je pomembne so samo številke - zaradi številk se tudi protestira saj je razlika med 450 in 600. In številke o udeležbi pričajo, da takšnih hinavskih sindikatov delavci ne potrebujejo ampak potrebujejo sindikate, ki bodo pripravljeni dati pravo sporočilo kaviar komunistični vladi - 10 milijonov evrov škode in nekaj deset policistov na urgenci.

krul je rekel/-la:

Sindikati, kot jih poznamo danes so po mojem preteklost. Boriti se zgolj za višje minimalne plače je zelo nedomišljeno, nekreativno in že skoraj nazadnjaško.
Potrebno je narediti preboj iz slepe ulice, formirati nove zahteve, izumljati nove pravice, postavljati nove standarde, Delavski boj je treba prilagoditi na današnji čas, dobo postfordizma, prekarizacije, individualizma..
Recimo koliko je danes mladih kreativcev, ki delajo od doma na avtorsko pogodbo in se morajo praktično za vsak svoj izdelek pogajat kakšen bo honorar, potem pa še plačat visok davek, se prebiti z visoko najemnino in počasi lezti naprej od projekta do projekta…Kako bodo nam pomagali takšni sindikati, kot jih poznamo danes? Nimam nič proti delavcem, ampak sindikati na tak način ne rešujejo problemov. Kot del rešitve na osebni ravni vidim šušmarjenje, delo na črno, grajenje socialnih mrež, združevanje z ljudmi, ki imajo podobne probleme, odpiranje prostorov kjer si lahko sam pomagaš, ukinitev zavodov za zaposlovanje, mogoče več poudarka na sistemu prostovoljstva..
Če nas država ne more rešiti naj nas vsaj usposobi, da si bomo sami lahko pomagali, se osamosvojili, postavili na svoje noge in začeli počasi urejati svoje življenje in na dolgi rok dvigovati gospodarstvo in družbo. Ampak potem naj od nas država tudi ne pričakuje, da ji bomo ne vem kako lojalni.

RUKAR je rekel/-la:

UDBA IN NJENI SEGMENTI SO NA DELU ! Protesti so bili skrbno načrtovani in dogovorjeni ! NA Prešernovem trgu, oz .TROMOSTOVJU, kjer prostor sam razbije množico v skupine !
PRED PARLAMENTOM BI SE ZA VZROKE NEZADOVOLJSTVA S PRSTOM KAZALO DIREKTNO NA KRIVCE , NA NESPOSOBNO OBLAST , TO BI BILO PA ŽE PREVEČ !