1. december, 2009 | Elena Pečarič

Prvi delovni dan predsednika Evropskega sveta

Pahor sprejel Van Rompuy-a na dan, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Novi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je bil sprejet s častno vojsko in ob spremstvu predsednika vlade g. Boruta Pahorja. Pod dežjem in v mrazu sem ga končno le pričakala s svojo kamero na vozičku, nato pa sem z novimi dvigali povzpela do salona, kjer je potekala tiskovna konferenca na kateri sta oba predsednika dala zgolj izjavo, novinarjem pa ni bilo dovoljeno postavljati vprašanj. G. Van Rompuy je na prvi vtis bolj neopazen, malo bled, z eno besedo dokaj belgijski.

Nekateri, ki smo brali in pisali o nevarnostih in pasteh, ki jih skriva Lizbonska pogodba, bomo še naprej ostali kritični, da se ne bi še bolj krčil prostor neposredne demokracije in možnosti sodelovanja na vseh družbeno političnih področjih.

Nisem zamudila priložnosti, da mu izročim darilo, paketek v katerem je bil Manifest neodvisnega življenja, zahteve Feedom Drive 09 in CD pohoda ter mojo knjigo EUtropija s posvetilom »Nič o nas, brez nas«

Moja zahvala pa gre službi na vladi, ki me je lepo pospremila do svojega mesta v dvorani; prvič a gotovo ne zadnjič.

Elena Pečarič

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
11 x komentirano
  • MEFISTO je rekel/-la:

    Obeta se nam še ena “neodvisna” in privilegirana novinarka!

    Kaj naj bi pomenilo “dokaj belgijski”, čutiti je slabšalni ton?

    Kolikor vem, je Belgija v primerjavi s Slovenijo, ki ima najboljšo oblast v Evropi, vsestransko demokratična in veliko bolj gospodarsko uspešna država!

    Tam tudi ne more biti kdorkoli predsednik vlade ali države!

  • Bralka je rekel/-la:

    V Belgiji so bile leta 2007 volitve. Ki so prinesle tak rezultat, da eno leto niso mogli sestaviti vlade, pa še flamska in valonska skupnost sta vlekli vsaka na svojo stran. In ko so imeli na izbiro ponovne volitve ali Van Rompuya, so se odločili za slednjega in potem je človek sestavil vlado in nekako dosegel tudi etnični konsenz in zdaj gredo stvari spet po “belgijski” (neopazno nekonfliktni) maniri naprej. To, da je Van Rompuy zmogel do nekega dogovora pripeljati Flamce in Valonce, je bilo zanesljivo upoštevano tudi takrat, ko so izbirali predsednika EU. Izbira Belgijca za tako funkcijo pa tudi ne preseneča. Nekako je Belgija vedno najboljša izbira tudi zaradi tega, ker je “neopazna” in ne vleče ne k Franciji, ne k VB in ne k Nemčiji. In ko se nekaj začne, se pač začne v Belgiji. Zaradi tega sta tudi v Belgiji sedeža EU in Nata - kar je omogočilo silen razcvet občine Bruselj (če bi sedež izbirali zaradi lepote pokrajine, dobre infrastrukture, dobre kulinarike…..potem seveda nikoli ne bi izbrali Belgije).

  • Vazal je rekel/-la:

    neki več kot na RTV in POP!

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    “belgiski” ni bil mišljen kot slabšalno, ampak kot nedefinirano, brez posebnih izstopanj ali karakterja, ki bi bil markanten. TAk miškolin…ne daje vtisa, da bi bil škodljiv ali nevaren, ampak vodljiv. Verjetno so prav takšnega iskali in potrebovali. Gre zgolj za prvi vtis nič več kot to; bomo sledili po dejanjih, ki jih bo počel.

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Sedaj, do 1.1.2010 je na tuneji po vseh državah EU.

  • ZORO je rekel/-la:

    deber prispevek

  • gobar je rekel/-la:

    Pa ja, to zna vsak

  • gobar je rekel/-la:

    Pa taka EU skeptičarka

  • Mitja je rekel/-la:

    Elena, ta novinarski prispevek je nekaj drugačnega, kar na drugih medijih nisem opazil. Dobro za začetnico.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    ELENA, si se v nenadomestljivi novinarski funkciji ob uporabi dvigala spomnila, da je bil za to dvigalo maneken tvoj prijatelj Šušteršič?