Vest

Civilna družba v Italiji se je končno zbudila, se organizirala in mobilizirala proti vladi Silvia Berlusconija in zahtevala njegov odstop. Protest pa ni bil zgolj proti njemu osebno, ampak tudi proti vsemu tistemu skorumpiranemu, gnilemu načinu samovoljne in avtoritarne politike, ki jo vodi ter zastopa in jo je mogoče strniti v pojmu »berlusconizma«. Pokvarjena politika v kateri vlada konflikt interesov, nespoštovanja prava in izrabljaje vzvodov moči za osebno korist in zaščito pred spoštovanjem zakonodaje.

Proti temu ali bolje, takšni vrsti politike se je v soboto, 5.12.2009 v Rimu, na trgu San Giovanni, zbralo več kot milijon ljudi. Prišli so vidni italijanski intelektualci med njimi tudi Nobelov nagrajenec Dario Fo, glasbeniki in kulturniki. Vse se je začelo od spodaj, iz ust do ust, preko spleta, se širilo in postalo množično gibanje. Zaščitna barva protestnikov je vijolična, zato so gibanje poimenovali kar vijolična revolucija. Protesti pa so se istočasno odvijali tudi po drugih mestih v Italiji in po večjih mestih v Evropi, kjer so italijanski emigranti.

Oktobra je italijansko ustavno sodišče razsodilo, da je predlog zakona, ki bi omogočil imuniteto štirim najvišjem funkcijam v državi (predsedniku republike, predsedniku vlade, predsedniku parlamenta in predsedniku senata), na kratko poimenovan »Lodo Alfano«, protiustaven. 3. člen Ustave Republike Italije zapoveduje »enakost pred zakonom«, ki pa jo je predsednik vlade hotel interpretirati na svoj način. Za ta zakon se je Berlusconi zelo zavzemal, saj bi ga le-ta takoj odrešil številnih sodnih postopkov o sumu korupcije, ki se odvijajo proti njemu. »Že res, da mora biti zakon za vse enak, a uporaba je lahko različna.« Ni nobena novost in skrivnost, da je Berlusconi vstopil v politiko prav zato, da bi zaščitil svoje ogromne ekonomske interese. Spoštovanje zakonov pa mu pri tem predstavlja nepotrebne ovire, ki zavirajo rast njegovega imperija. Še vedno tudi kot predsednik vlade nastopa z enakega zornega kota in političnega načrta.

Prav te dni se je politična scena še dodatno naelektrila po izjavah mafijskega »skesanca« Spatuzze, ki je kot pomembnega političnega zaveznika navajal imena Berlusconija in Dell’Utrija, senatorja ter tesnega Berlusconijevega sodelavca; tudi v povezavi z umorom sodnika Paola Borsellinia leta 1992. In glej, že včeraj najdejo kar dva mafijska šefa, ki ju prej niso mogli najti in so ju iskali po celem svetu pa sta bila v svojem kraju in se mirno udeleževala družabnega življenja.

Po odločbi ustavnega sodišča se je ljudstvo spleta ali bolje preko Facebooka začelo pripravljati na množični civilni protest. Ta dogodek je pokazal moč državljank in državljanov, ki so se sposobni upreti proti nevzdržnosti tovrstne politike. Pri organizaciji dogodka niso sodelovale politične stranke, niti leve opozicije, kar je že samo po sebi dovolj zgovorno in pomembno dejstvo. Ljudje se v parlamentarnih strankah ne prepoznajo več in tudi ne želijo biti reprezentirani z njihove strani. Dokazali so, da zmorejo več, veliko več, predvsem pa bolje govoriti sami zase. Vijolična barva simbolizira samodeterminacijo državljank in državljanov, ki nočejo več nemočno opazovati kako se rušijo temelji demokracije, kako se omejuje svoboda govora in kako se zanemarja realne probleme ljudi. To je bil pomemben dogodek, zgodovinski dan in dokaz, da je možno, da se mobilizirati preko spleta ogromno število ljudi, ki se ne poznajo, a so se zbrali, ker delijo skupne ideje za spremembo tega usranega sveta.

Ime je dobilo po ministru za pravosodje

Elena Pečarič

*Dan brez Berlusconija