O neupravičenosti dviga minimalne plače, Boris Meglič
Da je minimalna plača v višini 597 € bruto, oziroma 459 € neto prenizka glede na življenske stroške, se verjetno strinjamo vsi, da pa je v veliki večini primerov previsoka glede na bruto dodano vrednost po zaposlenem, vedo le tisti, ki to izračunavajo. Sindikati torej prav sigurno ne.Zakaj je dvig minimalne plače neupravičen
Da je minimalna plača v višini 597 € bruto, oziroma 459 € neto prenizka glede na življenske stroške, se verjetno strinjamo vsi, da pa je v veliki večini primerov previsoka glede na bruto dodano vrednost po zaposlenem (v nadaljevanju produktivnost), vedo le tisti, ki to izračunavajo. Sindikati torej prav sigurno ne.
Da bi plače izračunavali v skladu z realnimi zmožnostmi slehernega podjetja, tako kot celotnega gospodarstva, nam je torej potreben podatek o tem koliko ustvarimo, kar je usodno povezano s tem kaj ustvarimo. Plač torej ne gre deliti iz usmiljenja na podlagi življenskih stroškov, ampak zgolj na realnih osnovah zmožnosti. V kolikor ne bi dvignili produktivnosti, bi namreč višje plače nujno vodile v odpuščanje ali pa inflacijo (PxMPL=w in (P1-P0)/P0=inflacija)
Odpuščanje in inflacija
Da bi podjetje lahko bolje plačalo svoje delavce mora torej več zaslužiti, ali pa manj potrošiti. Glede na to, da v Sloveniji predvsem v panogah z najnižjimi plačami strošek dela že sedaj predstavlja tudi do 80 % vseh stroškov in več, je logično, da bodo podjetja varčevala najprej pri strošku dela. Ne le, da je to največji strošek že sedaj, z dvigom teh plač se bo nemalo kje zgodilo to, da bo strošek po zaposlenem prerasel njegov doprinos. V takšnem primeru je odpuščanje ne le logično, ampak celo edino možno. Logika je preprosta. Če bo delavcev zaposlenih manj in bodo ustvarili toliko kot so do sedaj, si bodo lahko razdelili več.
Omeniti velja tudi možnost dvigovanja cen, kar bi podjetju prav tako omogočilo več zaslužka, a problem je, če že ne zaradi mednarodne konkurence in cen določenih na trgu, tudi v tem, da kupna moč ne bi dohajala rasti cen. Morale bi se dvigniti tudi plače, kar pa bi vodilo v spiralo dvigovanja cen in plač, inflacijo torej. Hvala bogu Slovenija te možnosti zaradi monetarne politike prenesene na Evropo nima.
Plačo gre torej dvigovat samo iz naslova večje produktivnosti, ki pa ne pomeni nujno več vloženega dela, saj to nemalo kdaj povzroča le še večje stroške. Večjo produktivnost lahko dosežemo predvsem s proizvodi z višjo dodano vrednostjo v katere bo vloženega več znanja in razvoja.
Mura ni šla v stečaj ker bi njene delavke delale vse slabše in slabše, dovolj je bilo delati ves čas isto in pustiti, da jo izrine svetovna konkurenca.
Boris Meglič, študent ekonomije
Pozdravljeni
Vsi pametnjakoviči se nikoli ne vprašajo zakaj so plače visoke, zaradi koga ?
Ali so že kdaj slišali za prerazporeditev plače ? Če je slovensko povprečje čez 900 € in se delavcu plača ni povišala že nekaj let, kdo je kriv za to ?
Lep pozdrav
Vojko
Ja, ko bi vodilna garnitura v podjetju imela normalne plače oz. plače, ki si jih dejansko zasluži, potem bi tudi za delavce več ostalo (za enako delo). Pa, če bi bile plače še malo manj obremenjene z davki in prispevki, bi bilo tudi dobrodošlo. Naši sindikalisti, ki so itak zlizani z vodilnimi politiki pa so jasno za dvig minimalnih plač - tudi v državno blagajno se bo več nateklo.
Nauči se napamet ali pa brat, pol pa serji s takimi komentarji zahojenc!!!
Oh, Miško !!!!
Kdo je zahojenec, to je sedaj vprašanje !!!!!!!!!!
Kdo je zahojenec, sprašuješ?
Josip Broz, vendar!
“Mura ni šla v stečaj ker bi njene delavke delale vse slabše in slabše, dovolj je bilo delati ves čas isto in pustiti, da jo izrine svetovna konkurenca.”
Kaj pa je v tem primeru svetovna konkurenca? Poceni kitajski tekstil?
V tem primeru je bila dodana vrednost managementa Mure veliko manjša od njihove plače, ker bi se drugače preusmerili oz zaprli podjetje.
Ali si že kdaj zračunal dodano vrednost managementa?
No, ko smo že pri tem, kakšna je dodana vrednost profesorja na ekonomski fakulteti? Če vzamemo za primer prof. Mastena? Mi lahko izračunaš to?
Poglej v današnjo Demokracijo, kjer ima pametnjakovič Masten veliiiiki intervju.
Kakšna pa je dodatna škoda profesorjev na FDV?
Se vidi da je študent in da nima blage veze kaj je resnično življenje, očitno ne ve da vsako podjetje prireja bilance kot želi se pravi da če želi prikazati izgubo to tudi naredi brez problemov, čez kakšen mesec pa si delijo dobiček. FANT BO TREBA DELAT!!!!
Tale dečko bo moral okusiti življenje po diplomi, čeprav se bojim, da se bo naguzil na mesto asistenta in še naprej vzvišeno gledal na ljudi, ki s poštenim delom komaj preživijo in ugotavljajo, da jim je bilo bolje, ko so viseli na socialnih transferjih.
Še en meglač…Ups!… študent Meglič. Ja ja, znana zgodbica, potrošimo lahko le toliko, kolikor proizvedemo. Ni problema. Ker je bilo v eri konjukture ogromno proizvedenaga (rekordni dobički), je potrebno te dobičke le redistribuirat od lastnikov kapitala k proizvajalcem. Ergo - obdavčiti profite, obdavčiti visoke plače, uzakoniti obvezno udeležbo delavcev pri delitvi dobičkov (za nazaj). A da ne? zakaj ne? Ker bi davki “zavrli” investicije? He! He! Mislm, ekonometriste je nemogoče zadovoljiti, tj. srečni so le takrat, ko bi delodajemlci delili zastonj. Važno sporočilo za politike: odjebite logiko ekonometrije. Politika ne deluje po logiki “ekonomske znanosti” in raznih nakladačev-vernikov v veličastnost svobodnega TRGA IN TRŽNIH “ZAKONITOSTI”, KI SO PRIPELJALE DO SRANJA, V KATEREM SMO; politika bi spet morala odkrtiti svoje zakonitosti.
…matr, za najbolj revne vedno zmanjka in vedno se za to najde opravičilo.
… le kdo je tega tipa spustil, da pametuje…
…vsi mladi ekonomiski so narejeni po istem kopitu. Po domače se temu reče indoktrinacija.
@Q: a to pomeni da maš prav samo ti in se motijo vsi ki so šolani, ali obratno?
Boris se je že v nekaj njegovih komentarjih pokazal za nesposobnega komentiranja ekonomskih tem. Mogoče bi se moral preizkusiti v komentiranju smučarskih skokov.
Ti bornjo bi pa kej bolš komentiru?! kmet zabit…
Kul, ne vem, kako bi jaz komentiral, sicer pa to ni pomembno, ker pač ne komentiram. Zate bi bilo boljše, da se sploh ne oglašaš.
ti si itak prizadet tko al tko…sam da maš kej za piskat pa si vesel..
Super nivo kometarjev, tega te bržkone naučijo na tistem faksu, kjer Megliča indoktrinirajo z neloiberalno nelogiko.
bronjo ti si pa pamet sigurno srkal na ta veliko žlico! je tvoja osnovna profesija svaštalogija? tam potrebujejo take, ki ‘znajo’ nabijat o vsem. kje so argumenti proti?
Peđa Mijatović, ti pač nisi strokovnjak za ekonomijo, bolje ti gre pri nogometu. Povej mi, kakšna je dodana vrednost Igorja Bavčarja ali Boška Šrota, da si zaslužita večjo plačo, kot jo imaš ti pri Real Madridu? Ekonomska logika, ki jo zagovarja študent Meglič, se je v zadnjih 20 letih izazala za zgrešeno, zato njenih argumentov ne morem sprejeti.
BRONJO, nekaj ocen o tvojih duhovnih kapacitetah se neverjetno ujema z mojimi!
BRONJO, na tvojem terenu so te ugnali v kozji rog!
@peđo,
za svaštalogijo imamo že zaslužnega profa. Pezdir se imenuje. Neučakano pričakujemo in si obetamo, da bo dobil vabilo za članstvo v SAZU.
Dajte no prosim lepo g. Meglič, iz katerega učbenika ste pa to prepisali oz. v čigavem interesu?
Ko boste diplomirali in stopili v realni svet pa ponovno poizkusite. Če se le da na neki realni bazi in prosti vseh doktrin.
Sramota!
Vse se da urediti,tudi minimalne plače zvišati,če ima vlada neko vizijo in podjetje tudi…
Poglejte:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042323068
Kdo pa je Matjaž H?
Da ni to tisti komij iz Radeč, ki je dovolj dober le za poslanca SD?
Veš, ljudje ne živimo za ekonomijo, niti se okrog nje ne vrti svet. Denar ni edini motvator vseh procesv v svetu, zato je taka zaverovanost v ta sistem (ki se venomer spreminja) povsem naivna.
Groza, da vas takole učijo na faksu. Družba plačuje za izobraževanje, zato naj bi bil kader družbi koristen, ne pa da veleče s tistim ali ga vleče tistemu, ki ima največ moči.
Saj težko reflektiramo vse, kar se dogaja okrog nas. A vseeno, nekater stvari so pač nedopustne! Vemo, da otroško delo ne gre, pa četudi je naša država manj konkurenčna zato in bi to za prenekatero družino pomenilo ”socialni korektiv”. Tudi predolg delavnik ni zdrav, in dolgoročno škodi produktivnosti. Odsotnost ustrezne nagrade za delo demotivira! Kako naj se nekdo osredotoči na delo, če ga skrbi, kako bo plačal stanarino.
Težka fizična dela prevzemajo stroji, da zdravstvena blagajna manj trpi! Mogoče bi morla podjetja več vlagati v razvoj ali pa delati izdelke, ki ji roboti ne znajo. Vemo, da človek pri delu, ki ga opravlja robot ne more konkurirati le temu, razen z državnimi subvencijami in popuščanjem za ohranitev delovnih mest.
Upam da sem ti, kot ekonomistu dal iztočnico, da si poklican, ne k zagovarjanju, tmeveč k iskanju rešitev, kako doseči boljši standard ljudi, tudi tistih iz najnižjih slojev. Če se standard najrevnjšega prebivalstva dvigne, bodo gotovo trošili več, kar je povsem v skladu s temeljnimi cilji kapitalizma :)
Win-win po Kotlerju!
Študent oblikovanja
Naj si vodeči v firmah malce znižajo plače, se odpovedo kakšnim nagradam (ki so povečini seveda nezaslužene), pa bo v podjetju prav tako ostalo kaj denarja. Zakaj vedno odtrgovati delavcu ali ga odpuščati, ko se hoče kaj prišparat? In da bo podjetje več zaslužilo in manj trošilo, ni naloga delavcev, temveč menedžerjev. Zato pa gre vse v maloro, ker na čelo podjetij prihajajo taki bedaki kot je avtor omenjenega prispevka, ki bi šparali samo na račun delavcev. A vas na faxu ne naučijo vodit oz. reševat podjetij na drugačen način? Ker na tak način vem prišparat keš tudi jaz, ki sem totalen laik kar se ekonomije tiče!
…o družbeni koristnosti posameznih poklicov in razbitju nekaj mitov o povezanosti visokih plač z uspešnostjo upravljalcev:
http://www.neweconomics.org/sites/neweconomics.org/files/A_Bit_Rich.pdf
Tale dečko bo moral okusiti življenje po diplomi, čeprav se bojim, da se bo naguzil na mesto asistenta in še naprej vzvišeno gledal na ljudi, ki s poštenim delom komaj preživijo in ugotavljajo, da jim je bilo bolje, ko so viseli na socialnih transferjih.
Boris Meglič, študent ekonomije, ima dvojna merila. Zato naj, preden raziskuje mezde delavcev in njihovo ustvarjeno dodano vrednost, pomete pred svojim pragom. Najprej naj izračuna kolikšno dodano vrednost je ustvaril sam medtem ko je študiral in koliko je dolžan državi Sloveniji, ker študira zastonj in ne ustvarja dodane vrednosti in seveda kdaj bo ta dolg plačal.
Vidim tudi, da ni odgovoril na vprašanje iz komentarjev: kakšna je dodana vrednost profesorja na ekonomski fakulteti? Če vzamemo za primer prof. Mastena?
S tem kaže nestrokovnost in jasno je, da je v ekonomiji še zelen in ni še dojel celotne slike.
Upam, da mu naslednja leta študija prinesejo več znanja…
Ja človek bi rekel kakršen učitelj takšen učenec. Neki velik vidim Radota in Borisa skupaj tle na vest.si.
Jst ne bom reku da se v vsem motita. Mogoče bi morala včasih le najti kakšne drugačne besede, da povesta svoje misli. Škodila pa ne bi če bi dala tudi kakšen predlog za izboljšanje in ne samo kritike.
[...] gripe in očitno dejstvo, da lahko v studio pride vsak, ki ima 5 minut časa (aka tisti nadebudni študent ekonomskega faksa), še vedno občasno ponudijo dovolj za naslednji obisk. razgledi.net. Ni kaj, [...]