11. december, 2009 | Vest

TAKLE MAMO - Žrtve imajo smisel, sporočilo mudžahedinov…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

ŽRTVE IMAJO SMISEL
Minuli teden je bil ubit stoti britanski vojak v Afganistanu v tem letu. Skupno število žrtev med britanskimi vojaki v Afganistanu od začetka vojne se je povzpelo na 237. Premier Gordon Brown pravi, da je vsaka žrtev »resnična in osebna tragedija«. Njegove misli in misli celotnega naroda so z družinami in prijatelji vseh teh pogumnih mož. Pripadniki oboroženih sil v Afganistanu »spreminjajo stvari na bolje« in »gradijo temelj za dolgotrajen uspeh«. Afganistanskim ljudstvom zagotavljajo varnost in upanje.
V letošnjem letu so ZDA izgubile 302 pripadnika oboroženih sil, skupaj 931. Največ žrtev je med afganistanskimi vojaki. V tekočem letu je mrtvih ali izginulih že 680 vojakov.
Poleg ameriškega kontingenta 30.000 vojakov, nameravajo svojo prisotnost okrepiti tudi druge članice zavezništva. »Temelje dolgotrajnega uspeha« nameravajo zagotoviti z okoli 5 do 7.000 dodatnimi vojaki. Britanska vlada namerava poslati le dodatnih 500 vojakov, saj je že sedaj njihovo število okoli 10.000. Afganistan je do sedaj pacifiziralo okoli 71.000 vojakov ISAFa, koalicije več kot 40ih držav. ZDA in Veliki Britaniji po obsegu vojaške prisotnosti sledijo Nemčija, Francija in Kanada. Osvobajanje Afganistana traja že 8 let.

SPOROČILO MUDŽAHEDINOV
Ob objavi mirovnika Obame, da je za normalizacijo Afganistana potrebnih nadaljnih 30.000 ameriških vojakov, so se odzvali Talibani oziroma Afganistansko odporniško gibanje.
Strategija Obame je plod dosedanje miselnosti, ki vidi cilj le v vojaški okupaciji in pokoritvi. Prispevala bo k dodatni anarhiji, ki že tako vlada državi. Za to stanje so odgovorni Američani. Oblast so predali razvpitim warlordom, korumpiranim uradnikom in guvernerjem, ki so povezani z mafijo.
Čeprav trdijo, da hočejo transparentno oblast v Kabulu, njihove oskrbovalne konvoje ščitijo prav milice vpletene v ugrabitve, samovoljno izterjavo davkov in trgovino z mamili. Te milice so povezane z ljudmi na visokih državnih položajih. Predsednik Karzaj je mednje razdelil stotine hektarjev državnih zemljišč, precej obsojenih trgovcev z mamili pa osvobodil s predsedniškimi odloki. Čeprav je generalna sekretarka Clinton Afganistan večkrat označila za mafijsko državo, se spreneveda in sodeluje prav z njenim vrhom. ZDA nameravajo obdržati pokvarjeno vlado v Kabulu, saj imajo s tem izgovor za vojaško prisotnost. Al Kaida ni več pomembna, saj po besedah ameriških predstavnikov v Afganistanu ni več kot 100 njenih pripadnikov. Okupacija države je kolonialni projekt. Američani bi hoteli, da mudžahidi odložijo orožje in sprejmejo ustavo, ki so jo zasnovali v ZDA, sami pa obdržijo vojaške baze za nedoločen čas.
Islamski emirat Afganistan nima nobene želje po vpletanju v notranje zadeve drugih držav. Če se bodo okupacijske enote umaknile, je zato pripravljen dati tudi pravne garancije. Mudžahidi niso pripravljeni dopustiti obstoja tujih baz na ozemlju Afganistana niti ne trgovati z neodvisnostjo in suverenostjo države.
Afganistan je po invaziji postal bojišče tekmujočih se tajnih služb. Večina bombnih napadov na civilno prebivalstvo je njihovo delo. Dlje kot bo okupacija trajala, več bo takšnih dogodkov. Z zmago mudžahidi in umikom okupatorjev bo celotna regija lažje zadihala in se rešila prelivanja krvi. Vsi ljudje z vestjo morajo vsaj moralno pomagati mudžahidom osvoboditi državo in regijo kolonialnih spletkarjenj.

BLAIR NI KRIV, NAPAD NA IRAK ZAKUHAL TAKSIST
Iz britanskih parlamentarnih krogov je pricurljala novica, da je za razvpito tezo premiera Tonija Blaira o tem, da ima Irak orožje za množično uničevanje, s katerim lahko v 45 minutah doseže britanske cilje, kriv taksist.
Britanska obveščevalna služba MI6 naj bi informacijo o tem dobila od iraškega funkcionarja, ki je to izvedel od taksista, ki je prevažal dva oficirja iraške vojske. Informacija je bila uvrščena v dokument, s katerim je Tony Blair hotel pridobiti javno podporo in legalno kritje za napad na Irak, čeprav je služba MI6 dodala opombo o popolni nekredibilnosti poročila.

MORALES ZMAGOVALEC
V Boliviji so znani rezultati predsedniških, parlamentarnih in senatnih volitev. Predsednik Evo Morales je slavil prepričljivo zmago v prvem krogu, njegova stranka MAS (Movimento al Socialismo) je dobila večino v parlamentu in celo dvotretjinsko večino v senatu, kjer je imela opozicija do sedaj rahlo večino.
Morales je zmagal s 63%tno podporo, torej več kot na prvih predsedniških volitvah. To je po letu 1964 prvič, da je predsednik porazil svoje izzivalce. Konzervativna opozicija, povezana z gospodarsko elito, je razcepljena in ne bo imela večjega vpliva na državno politiko. Močnejša bo na regionalni ravni, še posebej na vzhodu države. Tudi tam so se težnje po odcepitvi zmanjšale, Moralesova priljubljenost pa povečala. Stranka MAS je tako v Santa Cruzu, eni izmed najbolj nenaklonjenih pokrajin volilni rezultat iz leta 2005 izboljšala iz 33 na 40%.
Morales je s tem dobil nedvoumen mandat za obljubljene socialne spremembe, ki bodo ciljale predvsem na najrevnejših 30% prebivalstva, ki živi z manj kot 2$ na dan. V novem mandatu nameravata Morales in gibanje MAS v prakso prenesti določila nove ustave, potrjene na referendumu. S temi spremembami bodo domorodnim ljudstvom, ki tvorijo 65% prebivalstva, zagotovljene večje pravice in večja zastopanost v političnih odločitvah. Domorodci bodo smeli uporabljati lasten pravni sistem, ki bo enakovreden uradnemu. Socialni izdatki se bodo še povečali, posebna skrb bo namenjena šolstvu, zdravstvu in oskrbi starejšega prebivalstva.
Država si vse to lahko privošči, saj so njeni prihodki od leta 2004 narasli za 20% BDPja. V zadnjih letih je imela državna blagajna stalne presežke, rezerve so narasle na 8 milijard $. Dosežke Moralesove vlade je pohvalil celo direktor IMF za zahodno poloblo, ki je makroekonomsko politiko države označil kot zelo odgovorno.
V naslednjih letih namerava država gospodarsko rast ohranjati s tujimi investicijami v ogromne zaloge litija, ki je bistven element v proizvodnji sodobnih akumulatorjev za električna vozila.

SEVERNOKOREJSKE TEŽAVE
V minulem tednu so v Severni Koreji menjavali valuto. Državljani so s tem izgubili precejšnje prihranke. Sto starih wonov je vrednih en nov won, posameznik je smel najprej zamenjati 100.000 wonov, pozneje pa so zaradi vsesplošnega ogorčenja dvignili količino na 150.000 v gotovini in 300.000 wonov v bančnih prihrankih. Pravila so kasneje spremenili še enkrat. Prvih 100.000 wonov je bilo možno zamenjati v tečaju 100 za 1, preostanek 1000 za 1. Vojska je bila zaradi možnosti neredov ob menjavi valute v pripravljenost, v obmejnih območjih je veljala policijska ura, trgovine so bile zaprte po vsej državi.
Cene dobrin se višajo, oblasti pa ne dajo signalov, da jih nameravajo prilagoditi novi valuti. Menjava valute naj bi bila namenjena tudi pritisku oblasti na zasebne trgovce, ki postajajo vse bogatejši in potencialno politično nevarni. Ulične tržnice so se v Severni Koreji pojavile po kolapsu državnega sistema distribucije hrane in lakote v 90ih. Predstavniki ZN, ki so se mudili v državi, poročajo, da bo imela ta tudi letos primanjkljaj žitaric. Za pokritje potreb bi morala uvoziti milijon ton, torej okoli petino svojih potreb. Milijoni Severnih Korejcev so zato podhranjeni. Zaradi zapravljanja za oboroževanje namesto za svoje državljane ima čedalje večje probleme tudi s tujimi donacijami hrane in humanitarne pomoči. Zaradi raketnih testiranj ji je Južna Koreja odrekla 500.000 ton riža in 300.000 ton gnojil v obliki vsakoletne donacije.
Na obisku v Severni Koreji se je tudi mudil ameriški posebni odposlanec. Njegov obisk je prvi od začetka mandata nobelovca Obame. Namen obiska je prepričati severnokorejski režim k vrnitvi na šeststranska pogajanja o severnokorejskem jedrskem programu. Ta so bila prekinjena aprila zaradi ostre obsodbe testiranj raket dolgega dosega s strani Varnostnega sveta ZN. Severna Koreja je septembra ponovno izrazila pripravljenost na pogajanja, a kot vedno, direktno z ZDA, s katerimi so formalno še vedno v vojni. Oktobra so prek Kitajcev sporočili, da so se pripravljeni vrniti k šeststranskim pogajanjem, če ZDA k njim pošljejo odposlanca.

BRUTALNA BRAZILSKA POLICIJA
Dvoletna raziskava Human Rights Watcha v Braziliji obtožuje policijo, da izvaja sistematične usmrtitve osumljencev. Poročilo navaja, da je policija v obdobju med letoma 2001 in 2007 odgovorna za kar 11.000 smrti. Početje policije v glavnem ni sankcionirano, saj sama nadzira preiskave sumljivih ubojev. Večinoma so opisani kot upiranje aretaciji. Podobno 122 stransko poročilo ZN navaja, da je bila leta 2007 policija odgovorna za precejšen del nasilja, v katerem je bilo ubitih 48.000 ljudi.
Predsednik brazilskega HRW opozarja policijo, da zunajsodne usmrtitve niso rešitev v boju proti kriminalu. Policija mora biti učinkovitejša in ne bolj nasilna.

REPARACIJE PO 90 LETIH
Nemčija po 90ih letih od I. svetovne vojne še vedno odplačuje reparacije, ki so bile zanjo določene z Versajsko pogodbo leta 1919. Z mirovno pogodbo je prevzela krivdo za vojno, v kateri je umrlo 9 milijonov ljudi, in se obvezala plačati škodo in izgube zmagovalcem.
Nemško finančno ministrstvo tako vsako leto nakaže lastnikom obveznic iz časa po koncu I. svetovne vojne 65 milijonov evrov za obresti in amortizacijo. Začetni znesek reparacij v letu 1919 je bil 226 milijard RM (Reichsmark), ki je bil kasneje znižan na 132 milijard ali 23 milijard takratnih funtov. Glavni predstavnik britanskega finančnega ministrstva, John Maynard Keynes, je takrat protestno odstopil zaradi višine zahtevkov in opozarjal, da je lahko nesorazmerno visoka finančna kazen vzrok za novo vojno. Nacisti so finančno breme vojnih reparacij dobro izkoristili v propagandne namene. Nemčijo so prikazovali kot žrtev požrešnih zmagovalcev in nepravičnega miru.
1953ega leta je Nemčija prenehala s plačevanjem zaradi možnosti združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. Z združitvijo leta 1990 je plačevanje obnovila, zadnje nakazilo bo oktobra prihodnje leto.

A mamo takle vprašanja:
1. Kaj menite o tem, da bi po ”kompromisnem” predlogu iz Kopenhagna bilo razvitim državam dovoljeno dvakrat več izpustov toplogrednih plinov kot državam v razvoju?
2. Evropske države so dale predlog, da bi Jeruzalem postal prestolnica tako palestinske kot židovske države … kakšna rešitev se vam zdi najboljša?
3. Kaj menite o zdravstveni reformi v ZDA?

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
8 x komentirano