Vest

Poskus videti zgodovino določene znanstvene discipline je povezan s postulatom, da so epistemološka vprašanja obenem tudi vprašanja družbene ureditve. Razvoj ekonomske discipline, transformacija klasične politične ekonomije v sodobno ekonomiko v zaostreni obliki odpira vse epistemološke in politične probleme, ki iz tega izhajajo. S postavitvijo vprašanja statusa sodobne ekonomije v intelektualni delitvi dela si bomo prizadevali analizirati povezavo med vse večjo stopnjo matematične formalizacije diskurza ortodoksne ekonomike in njenega vse bolj monopolističnega položaja znotraj izobraževalnega aparata oziroma akademskega polja. V zadnji instanci je izjemno pomembno preučiti, na kakšen način se kapitalistični način produkcije opira na instucionalizirane forme znanja, še zlasti zato, ker odgovor na omenjeno vprašanje odpira možnost izdelave marksistične teorije znanja in znanosti, obenem pa omogoča premislek o eksplanatorni moči nekaterih sodobnih konceptov kot sta postfordizem ali kognitivni kapitalizem.

Celotnemu predavanju prisluhnite le klik od tu, medtek ko vam tukaj nudimo izsek za pokušino:

“V nasprotju s tem je moment, ki se mi zdi produktiven in ki bi ga morali pravzaprav prevzeti od vse te Bourdiejevske analize, da polje vidimo kot strukturiran prostor, torej kot določen sistem sankcij in cenzur, ki predstavljan teren boja okrog posebne vrste kapitala, ki sam povratno ustreza strukturi polja. To je obenem tudi boj okrog legitimne pozicije govornika in v toliko tudi boj okrog legitimne reprezentacije samega predmeta raziskovanja in, v tem smislu, tudi boj okrog vseh teh političnih učinkov, ki jih zagotavlja pozicija legitimnega govornika. Torej, imamo simulatni boj za znanje in moč, simulatni boj za legitimnost in kredibilnost. Pogosto se znotraj, recimo temu tako, levega diskurza predpostavlja da je akademsko polje pravzaprav sekundarno, da je sekundarno glede na tisti pravi politični boj, da je pravzaprav derivat pravega političnega boja, da se pravi politična boj odvija nekje drugje, recimo na ulici ali v parlamentu ali kje drugje, medtem ko je tisto, kar se dogaja v akademskem polju, pravzaprav le odsev ali zrcalna slika tega temeljnega konflikta, ki se dogaja nekje drugje. V nasprotju s tem se mi zdi, da je potrebno vztrajati, da je politična dimenzija vselej že vključena v sam boj okrog pozicij legitimnega govornika znotraj akademskega polja, torej, da obstaja inherentno politična dimenzija znotraj akademije. Na tem je treba, tako se mi zdi, vztrajati ne samo v zvezi z bojem okrog klasifikacije določenih vsebin, temveč tudi, in to je ključno, še posebej ko poskušamo analizirati neoklasično ekonomiko, je, da so same meje disciplin že zastavek v danem boju, da je torej tisto, kar lahko imenuje intelektualna delitev dela, že zastavek in dodal bi ključen zastavek v političnem boju samem. Lahko navedem primer tistega amalgama različnih teorij, ki jih je Perry Anderson ob neki priložnosti krstil kot »zahodni marksizem«. Posledica tega akademiziranja marksizma je, da je prišlo do določene intelektualne delitve dela, ki je pravzprav priklenila diskurz levice za epistemološki aparat družbenih in humanističnih ved in s tem pustila ekonomijo da deluje kot svojevrstna črna škatla. Ekonomisti so dosegli določen monopol na govorjenjem o ekonomskih vprašanjih, medtem ko je diskurz levice stal ob strani in se ukvarjal s tistim, kar mu je dopuščal njegov epistemološki aparat, to pa so vprašanja kulture, identitet, politike identitet in tako naprej”.(prevedel Primož Krašovec)

Mislav Žitko je absolvent kroatistike in filozofije na zagrebški Filozofski fakulteti. Bil je udeleženec spomladanske blokade Filozofske fakultete v Zagrebu in je avtor številnih tekstov in predavanj na temo kritike družbe znanja in kritike politične ekonomije tranzicijskih družb.

Predavanje je potekalo 10. decembra 2009 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije«.

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.