18. december, 2009 | Peter Štrovs

Kopenhagen in hiše

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Ob zaključku velike kopenhagenske konference, ki jo je pomenljivo pospremil pravi polarni val, spregovorimo o ekologiji v zvezi s stanovanjem. Kako stanovati, da bo “ekološko”?
 Tema je seveda obširna, stvarem v kratkem zapisu ne morem priti na kraj. Prav vsako od točk, ki se jih bom dotaknil, gre jemati zgolj kot nakazano. Ampak če bo kdo po tem o kaki zadevi začel razmišljati razumneje, bo moj cilj dosežen.

Kontekst

“Klimatske spremembe, topla greda, globalno segrevanje, trajnostni razvoj, obnovljivi viri energije, sonaravno, eko, bio!”, poslušamo z vseh koncev. Zato se za začetek ustavimo, poglejmo okoli sebe in se soočimo s kontekstom, v katerem omenjeni slogani prodajajo robo. Takole je:

Na Zemlji je sicer več milijonov vrst, ki so se skozi evolucijo uspele obdržati do danes, ampak lasti si jo le ena. Zemljo so si prisvojili ljudje, jo na grobo in na fino razparcelirali in si jo lastijo, jo preprodajajo in celo dedujejo. Meni ni znano, da bi denimo delfini vodili kakšne podobne zemljiškoknjižne evidence. Zdaj - Marsovcu bi se tako stanje zdelo čudno in krivično, ljudem pa v glavnem kar sede. Tudi tistim, ki se imajo za najbolj osveščene ekologe, da ne bo nesporazumov. Vprašajte sina izumitelja Gore-texa, koliko Zemlje ima v lasti, ali pa je bo še podedoval, in koliko paramecijev, travnih bilk, arabskih žrebcev in plemenitega goveda si lasti. Tudi “sodobitnica” njegove Nobelove nagrade, naša Lučka, zna gotovo dobro razločevati med “našim” in “svojim”.

Med ljudmi sicer menda obstajajo čudaki, ki se zavzemajo za osvoboditev živali. Ki ne morejo kar privzeti, da ima naša vrsta pač nešteto koncentracijskih taborišč, v katerih v grozljivih razmerah razmnožuje, pita in sistematično ubija zasužnjene živali, nato pa jih odira, žaga in reže, pakira, zamrzuje in preprodaja, nato pa še je in prebavlja. Ampak ti niso pravi ekologi - to so le friki, ki so stvari vzeli preveč resno, kajne?

To naj bo v zvezi s kontekstom zadeve za začetek razmišljanja dovolj. Lahko pa še povzamem - pri skrbi, da bi zalilo Maldive, ne gre za korale - korale so ledenim dobam ali otoplitvam, celo pogrezanju in dvigovanju dna, sposobne slediti (kako so nastali atoli, učijo že osnovnošolce). Pri Maldivih gre za ljudi, ki si jih lastijo, in za ljudi, ki so tam investirali, pa za romantično predstavo, ki se jo da ljudem čudovito prodajati.

Zdaj pa kar k stanovanjem.

Najbolj “ekološko” je gotovo nomadsko življenje. Spakiraš, greš skupaj z živino, serješ vsakič drugje, kot živina, vodo poiščeš sproti, ješ, kar se najde, na vsake kvatre pa zakolješ kako svojih živali. Ampak če bi hoteli vsem omogočiti takšno kakovost življenja, bi Zemlja zmogla največ kakih 100 M ljudi. Povrh vsega bi ljudje življenje v šotorih znali percipirati kot “manj kot idealno”.

V trenutku, ko z nomadstvom prekinemo, pa se pojavi potreba po infrastrukturi. In urbanizmu. Naselje še tako skromnih “eko-bio” kolib iz blata - pomeni potrebo po stalnem viru vode, pomeni izhojene poti, pomeni coniranje (živina / njiva / dom), pomeni iskanje hrane ali zaslužka stran od doma (pot v službo), ko se naseljenci naveličajo stihijsko minirati bližnjo okolico, pa pomeni tudi stalno stranišče.

Ja, odločitev za naselitev prinese v grobem vse tisto, s čimer imamo v zvezi s stanovanjem opravka še danes. Pa smo tu.

Mit o eko-bio hiši

Na samem stoji, sredi narave, lepa je, razgibana, “pasivna” ali pa vsaj močno energetsko učinkovita, ogreva se z obnovljivimi viri, na strehi ima elektrarno in sončne kolektorje, v zemlji toplotno črpalko, zraven pa še biološko čistilno napravo. Mater, ej!

Zdaj pa lahko začnemo ta mit sesuvati.

V naravi!

Bolj kot je lokacija nedotaknjena, bolj je naselitev “neekološka”. Komur je ljuba narava, se bo naselil tja, kjer infrastruktura že obstaja. Razpršena enodružinska gradnja, značilna za Slovenijo, je z vidika infrastrukture izredno potratna. Ne gre le za le ceste, gre za vodovod, kanalizacijo, elektriko, optične kable. Vsaka greznica je slabša od kanalizacije, ki se konča z veliko čistilno napravo. Vsaka javna kanalizacija je svetlobna leta boljša od še tako “bioloških” kompostnih stranišč ali celo zasebnih bioloških čistilnih naprav. Kdor se hvali z nekakšnimi čistilnimi jezerci, je predvsem elitist, ki misli, da je več kot drugi. Če bi hoteli vsem ljudem omogočiti tovrstno potratnost, bi Zemlja prenesla le par 100M ljudi.

Odločitev za naselitev “sredi narave” lahko stanovalce navdaja z občutkom o plemeniti samopodobi, objektivno pa pomeni teror nad okoljem. Dlje od delovnega mesta stanuješ, bolj onesnažuješ okolje s svojimi vožnjami. Po svetu tega sicer ne poznajo, ampak za Slovenijo je specifično, da je delodajalec dolžan zaposlenim plačevati “potne stroške”. Dokler tega škodljivega privilegija ne ukinemo, se bodo ljudje naseljeval dlje od delovnega mesta, kot bi bilo razumno sicer.

Lepa, razgibana!

Torej, energetsko učinkovita hiša ne more biti razgibana. Najmanj toplotnih izgub bi imela hiša, podobna krogli. Nato kocki. Manj kot je pravokotnik ali prizma podobna krogli, slabše je razmerje med površino ovoja in volumnom. No, teoretično je bolj učinkovita tudi vkopanost, saj so temperaturna nihanja tal manjša kot pri zraku. Ampak vkopavanje je drago, pomeni spet nove probleme (vodotesnost), pa tudi sonce pod zemljo ne sije.

Skratka - kakršnakoli luknja v bloku je v osnovi mnogo bolj energetsko učinkovita, kot kakršnakoli prostostoječa enostanovanjska stavba. Koncept združevanja stanovanjskih enot v večje objekte - je na vse načine precej bolj ekološki kot potratni ideal enodružinske hiše. Zanikrno stanovanje v velikem fužinskem bloku, denimo, na zunanjost meji le z eno steno, inštalacije in sploh vsa infrastruktura je izpeljana zelo racionalno, ogrevano pa je s sistemom daljinskega centralnega ogrevanja iz bližnje toplarne. V “eko-bio” smislu je to, skratka - majka!

Kdor hoče konceptualno povsem zgrešeno odločitev (za prostostoječo enodružinsko hišo) prodati za “eko-bio”, mora torej pristati na precejšnje koncesije. Energetsko učinkovita hiša ne more biti razgibana. In izredno debelo mora biti izolirana.

Ker zadnje čase vsi strašno veliko govorijo o “pasivnih” hišah, je treba povedati, da gre tu za popolnoma specifičen koncept bivanja. Da hiša dobi atest o “pasivnosti”, mora biti praktično zrakotesna. V taki hiši se ne odpira (dragih, trojno zasteklenih) oken, ampak je vse zračenje prisilno. Slab, a topel zrak, je speljan skozi toplotni izmenjevalnik, da odda toploto mrzlemu, svežemu zraku, ki ga tudi fajn prefiltrirajo. V vse prostore mora biti speljana ta “klimatska” napeljava, ločeno za dovod in odvod, kar vzame tudi precej prostora, predvsem pa je vse preračunano in definirano in fiksno (kakršnakoli fleksibilnost tlorisa je s tem onemogočena, razen pač premikanja zofe sem in tja). Res je - kurilnega olja ali plina v taki hiši ni treba tankati. Ampak - ali ste pripravljeni plačati ceno?

Fensi šmensi gedžeti!

Sončne celice niso rentabilne. Rentabilne bi lahko bile kvečjemu umetno, v brk zakonitostim trga. Vaše sončne celice in ostale “eko-bio” aparate bodo skratka sofinancirali tisti bedaki med davkoplačevalci, ki živijo v dejansko racionalno zasnovanih, a nikakor ne “kul” stanovanjih, denimo u Fužinama.

Toplotna črpalka se sliši fajn - ampak če pod vašo eko bio hišo ni pametnega bazena talne vode, boste namesto vrtine morali razkopati celotno parcelo in vanjo položiti kilometre plastičnih cevi (samo da je “ekološko”!) za “hranilnik toplote”. Nekatere toplotne črpalke delujejo tudi na okoliški zrak, ampak so manj učinkovite.

Par kvadratnih metrov sončnih celic cele hiše ne more poganjati. Vzporeden 12V sistem z akumulatorji in par žarnicami pa tudi nima posebnega smisla. Lahko bi (do prve toče) s tem prekrili celotno streho, si namontirali 220V pretvornik, s tem napajali hišo, viške pa (subvencionirano, za večkratnik tržne cene) prodajali državi, ampak ne vem zakaj. Še v Sahari kanijo megalomanske sončne elektrarne narediti tako, da bi zrcala grela vodo, para pa bi poganjala turbino z generatorjem - pa bi ga mi, tu na 45. vzporedniku, srali s fotovoltaiko …

Kolektorji za toplo vodo imajo življenjsko dobo par let, v katerih stroška investicije ne upravičijo. Je pa lepo, če imajo zanesenjaki s tem veselje. Moj stric si je naredil celo take, da so se obračali za soncem… Ampak zaenkrat je res neskončnokrat enostavneje kupiti prvi bojler Gorenje - in topla voda je tu.

Vode pade z neba pri nas povprečno vsaj kubik na kvadratni meter in to se res da porabiti za zalivanje, pranje in splakovanje sekreta. Je pa treba investirati v zbiralnik, črpalko in vzporedno napeljavo. Ampak dokler je čudovita slovenska vodovodna voda tako poceni, se niti to ne izplača.

O famoznem “eko-bio” ogrevanju na lesne pelete je treba povedati pa vsaj to, da ves sistem stane 5x več kot na kurilno olje. Zgraditi je treba zbiralnik, velik 15 kubikov, na dnu katerega je “polž”, ki bobke enakomerno vodi v peč. Pri skladiščenju je treba paziti, da ne pride do spontanega samovžiga. Ampak mene najbolj moti to, da si potem odvisen od kupovanja neznanskih količin teh peletov pri proizvajalcu peletov. In s ceno peletov je podobno kot z drvmi - spreminja se sorazmerno z nafto. Stvar se izplača kvečjemu večjim mizarstvom in samotnim gozdarskim kmetijam. V redu je tudi, kar so naredili na Vranskem - večjo toplarno in daljinsko ogrevanje bližnjih gospodinjstev. Sicer pa je to s peleti popoln strel v prazno.

Eko - bio materiali!

Zadnje čase imajo nekateri na lepem problem z betonom, s cementom, z apnom, s stiroporom (to je v bistvu ponarodela blagovna znamka, moral bi reči z ekspandiranim polistirenom) in ja, celo s tervolom (no, s kameno volno).

Beton se meni osebno zdi podoben kamnu in sploh korektno “ekološki”. Beton je itak povsem predindustrijska iznajdba, le da je na žakljih cementa, ki so jih kupovali stari Rimljani, pisalo puzzolanska zemlja, na naših pa piše Lafarge.

Apno je pa sploh naravno - od pamtiveka so ljudje v ogenj metali apnenec, tisto kasneje “gasili” z vodo in potem s tem zidali in ometavali. Jaz resnično ne zastopim, zakaj bi kdo pameten moral danes svojo bajto ometavati z ilovico, še manj pa zastopim, zakaj pričakuje, da bi ga moral jaz zaradi tega občudovati …

Stiropor je danes res poceni in je za izolacijo fasad povsem primeren. Nekateri jadikujejo, da “ne diha” - ampak zakaj bi moral zid dihati, ko pa zahtevate “zrakotesnost”!? No, kakorkoli že, če kanite fasado zaključiti z akrilnim ometom (ne diha), lahko spodaj stiropor uporabite brez pardona.

Nekateri pa se bojijo tervola, češ da ni “eko-bio”. Zdaj - tervol delajo podobno kot sladkorno peno, le da namesto cukra uporabijo kamne. In tervol je, kar se mene tiče ravno tako naraven kot kamenje iz katerega je narejen. Jaz resnično ne zastopim, zakaj nekateri namesto praktičnega in poceni tervola - svoje bajte izolirajo s prahom iz celuloze (papirna kaša, brez vode), z dlako obritih ovc (uboge živali), ali pa kar s slamo v balah. Še manj pa zastopim, zakaj pričakujejo, da bi jih moral jaz zato občudovati…

Še o lesenih, montažnih hišah. Take hiše so seveda čisto v redu, povsem v redu pa so seveda tudi take iz opeke in betona. Tisti, ki se naenkrat neznosno navdušujejo izključno nad montažnimi hišami, češ kako neizmerno “eko-bio” da so, pa se navadno ne zavedajo neke osnovne podrobnosti. Naj pojasnim.

Masivne hiše izoliramo zunaj - zid je topel, akumulira toploto, izredno ublaži amplitudo nihanja zunanje temperature, bivanje je v takih hišah prijetno, pa še vlaga se v taki steni ne kondenzira, zato ne potrebuje parne zapore.

Montažne hiše pa toplote ne akumulirajo. Ogrejejo se hitro, ker izolacija ščiti le zrak, ne pa masivnega zidu. Ampak stena take hiše potrebuje parno zaporo, drugače bi vse zgnilo. Da ne bom preveč učen, takole je: povsod, kjer je na zunanji steni knauf (velja tudi za bivalna podstrešja masivnih hiš), je takoj pod njim parna zapora. Ja, če v montažni hiši olupite ves knauf, se znajdete v veliki polivinilasti vrečki. Lahko je polietilen, lahko celo aluminij - v vsakem primeru ste obdani s povsem vodotesnim ovojem, ki niti v sanjah “ne diha”, in ki ni ravno “eko-bio”. Ne da je s tem karkoli narobe, ampak tako pač je.

Popu pop

Če se je torej zgodilo, da je nekdo dosegel, da si naenkrat močno želite nekakšno “eko-bio hišo” sredi idilične narave, najprej stopite korak nazaj, nato parkrat globoko vdihnite, na koncu pa si le priznajte, da vas ne žene nič omembe vredno plemenitega. Bolj kot klimatske spremembe vas zanima klima “eko-bio psihoze”. In vaš motiv ni “stanovati ekološko”. Vaš resnični motiv je investirati v videz, s kakršnim boste v takšni klimi pri ljudeh vzbujali zavist.

Če vam to uspe, bo gotovo v resnici vsaj malo prispevalo h kvaliteti življenja, kot ga dojemate. Vseeno pa bi se spodobilo reči bobu bob.

Peter Štrovs

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
21 x komentirano
  • Blaž Babič je rekel/-la:

    Dobro, za začetek resnične in resne razprave :)

  • Aljo je rekel/-la:

    Prvi korak k spremembi dojemanja zelenega koncepta je sprememba sedanjega potrošniškega ekonomskega sistema, ki ne temelji na razpoložljivosti resursov. Z vso tehnologijo, ki obstaja ali pa je še vedno v “bunkerjih” bi lahko marsikaj spremenili na našem planetu. Drugi velik problem je revščina, lakota odprava bi pomenila prvi korak v pravo smer….tema je zelo kompleksna in sega na veliko področij. Moje osebno mnenje je, da je prihodnost človeške rase odvisna od kolonizacije vesolja…

  • Cellini je rekel/-la:

    Eden redkih, ki še razmišlja s svojo glavo.

  • Rok Pernuš, arhitekt je rekel/-la:

    Peter, kaj si pa ti po izobrazbi?

    Definitivno kakega tehničnega faksa od znotraj nisi niti videl, tudi v kako bolj poljudno literaturo se očitno nisi pretirano poglobil. Za izračun gradbene fizike pa verjetno še slišal nisi…
    No ja, neke stvari si kar zadel…npr. tisto o popolni potratnosti razpršene gradnje …to je absolutno res!
    Res je sicer, da razmerje med površino oboda in volumnom vpliva na izgube, vendar izolativne vrednosti pri polnih stenah za pasivni standard niti ni tako težko doseči, sploh pri skeletni konstrukciji, kje je izolacija lahko že kar sama stena. Tudi pri lepljenih lesenih stenah to še gre (če niso predebele) Pri betonu in opeki temu seveda ni tako. Pri isti debelini (opeka oz. beton + izolacija=cca. 40 cm) , kjer boš komaj dosegel zapovedano U vrednost 0,2, boš pri skeletni gradnji dosegel pasivni standard cca. U=0,1….pri ne zelo različni ceni! Opeka kot polnilo je torej stran vržen denar! Tudi penjeni beton tukaj ni najboljša rešitev.
    In pri U vrednost 0,1 je lahko pasivna hiša že skoraj katerekoli oblike! Seveda pa več stene več stane, ampak to je že drugo vprašanje…
    Poleg tega je pri betonu in opeki lahko velik problem preprečevanje toplotnih mostov, kar les ni vsaj v tej meri, da bi povzročal resne probleme pri projektiranju. Toplotni mostovi pa ne vplivajo samo na toplotne izgube, temveč tudi na nabiranje kondenza in s tem vlaženje konstrukcije…
    Razgibanost objekta sama po sebi je seveda lahko tudi nesmiseln formalizem, vendar je mnogokrat rezultat funkcionalnih zahtev, vplivov na okolje, ipd. Zelo pomemben faktor, ki se ga ti nisi niti dotaknil, je osončenje oz. pridobivanje pasivne sončne energije skozi okna. Skratka koliko pridobimo in koliko izgubimo skozi zasteklitev. Dejansko se splača narediti veliko bolj členjeno zgradbo, če nam to omogoča boljšo, čim bolj južno osvetlitev. Skratka pravilo je: narediti toliko razgibano formo, kolikor je smiselno in toliko kompaktno, da ne omejuje kvalitete arhitekture oz bivanja. Cena izolacije je pri v celotnem stroškovniku daleč najmanjši strošek. Cena troslojnih oken se tudi drastično niža…
    Pa še nekaj o materialih: zelo pomemben faktor pri izračunu energijske potratnosti zgradbe je t.i.
    vgrajena energija. Ta je pri betonu (pa ne pozabi na armaturo) veliko višja od lesa. Pojdi malo na internet pa odtipkaj “embodied energy”. Pa saj ti pove že logika…koliko energije je potrebno, da prepelješ težek beton na gradbišče, koliko pa za neke lesene konstrukcije. Da o proizvodnji niti ne govorimo.
    Malo povprašaj prebivalce Trbovelj, kaj si mislijo o ekološkosti proizvodnji cementa. Tudi stiropor se tukaj zelo slabo odreže, saj rabimo zelo veliko energije za njegovo proizvodnjo. Zato je veliko bolje uporabljati npr. lesenovlakneno izolacijo. Tukaj je potrebno upoštevati še fazni zamik, ki ti pove, koliko časa je potrebno, da pride toplota preko materiala. Poleg tega imajo tudi opečni votlaki zelo slabo akumulacijsko vrednost, saj so tudi oni narejeni v glavnem iz zraka. Polnih opek pa tako ali tako nobeden ne uporablja več.
    Pa nisem noben eko-fanatik. Vsak material ima svoj namen, tudi beton in jeklo. Je pa treba stvari gledati (in projektirati) celostno in racionalno presoditi, kje ima kaj smisel…
    Mimogrede, tudi les ni zmeraj tako ekološki, kot se zdi. Treba je natančno pogledat, kako je bil lepljen. Formaldehidna lepila npr. niso niti pod razno tako neškodlijva kot poliuretanska…
    Pa o difuzno odprti gradnji tudi še nisi nič slišal, verjetno. To z parno zaporo je že zdavnaj presežen koncept. Vsak material ima določeno paroprepustnost. Velikokrat se uporablja namesto tega zgolj parne ovire, ki prepušča vodno paro ravno toliko, da ne pride do kondenza znotraj konstrukcije, kar je treba izračunati. Skratka, če se le da, naj bo stena čimbolj difuzno odprta. Zato gre, ne pa za dihanje.
    Tukaj mešaš osnovne pojme…
    Kar se pa prisilnega prezračevanja tiče, je to sploh edini način, da še dosežeš pri zrakotesnih oknih higiensko priporočljivo izmenjavo zraka. Kdo pa še tako zrači, da bi na 3 ure zamenjal celoten zrak? Pri kaki mali garsonjeri to še nekako gre, pri kolikortoliko normalno velikih stanovanjih pa to postane lahko resen problem. Veliko ljudi živi pozimi v konstantnem pomanjkanju kisika, ne da bi se tega zavedali. Ali pa zapravijo nenormalno veliko energije z zračenjem. Poleg tega ima veliko novozgrajenih stanovanj probleme z vgrajeno vlago. Pri stanovanjskem skladu so imeli s prekomerno vlago v prostorih nemalo problemov.
    In smo spet pri gradnji. V praksi je to edino možno z montažno gradnjo, kje so posamezni elementi vnaprej izdelani s pomočjo CNC tehnologije (torej računalniško vodene), z minimalnimi tolerancami.
    Kar se fotovoltaike tiče, imaš zaenkrat prav, se še ne izplača. Vendar so v pripravi tehnologije, ki bodo ekonomiko drastično spremenile. Tukaj je predvsem pomembna investicijska vrednost €/W.
    Sedaj se giblje med 5-7. Ko bo padla pod 1€/W, se bo zgodil preobrat.
    Kar se pa pridobivanje tople vode preko kolektorjev tiče, si pa spet ustrelil kardinalnega kozla. Ta je zaenkrat edina izraba sončne energije, ki se zares splača. (tudi za ogrevanje) Tukaj so še možnosti sezonskih zalogovnikov ipd….pa da ne gremo predaleč.
    Pozabljaš, da zgradbe v taki ali drugačni porabijo 40% energije. Kakšen, ne samo ekološki problem to pomeni, so jasno pokazali zdaj že tradicionalno spori med Rusijo in Ukrajino glede plina. Energetska (ne)odvisnost je torej tudi zelo resen politični problem.

    Torej Peter, ko naslednjič govoriš o čem takem, dobro premisli, kaj pišeš. Mogoče bi bilo bolje, da Vest.si malo bolj resno vzame svoje lastno načelo, če hočete ostati kredibilni:

    “2. Pripoveduj točno, jasno, utemeljeno.”

    Tudi sicer je naokoli, žal tudi med novinarji, vse preveč priložnostnih “vseznalcev”.
    Od diletantov, do raznoraznih bajaličarskih šarlatanov, samozvanih “gradbenih biologov”.
    Če se že Vest hoče resno lotit te tematike, naj raje razišče, kaj se da od te trajnostne gradnje sploh spraviti v prakso zaradi zastarelih prostorskih aktov in deloma popolnoma zgrešene, deloma pa nedorečene zakonodaje.

  • peter je rekel/-la:

    @Rok Pernuš, arhitekt
    navdušen sem, da te je zapisano sprovociralo k tako izčrpnemu komentarju!
    sicer lahko mirno vzameš, da se na tehnikalije, ki mi jih dobacuješ, spoznam vsaj toliko kot ti, na FA pa sem, če ti je to tako pomebno, naredil vsaj toliko izpitov, kot ti. ne boš verjel - celo debelino parne zapore znam dimenzionirati. :))

    namen tega zapisa je - provocirati k razmišljanju. in trudil sem se to narediti poljudno in razumljivo.
    namigniti sem pač hotel, da pretirano zaganjanje v nekakšne “eko-bio” ideale - praviloma vodi v paradoks.

    toliko zaenkrat, kasneje pa lahko tudi izčrpneje.

  • Andraž je rekel/-la:

    Super tekst, četudi površen. Na področju eko in bio nas res na debelo farbajo.

  • Luka je rekel/-la:

    Mit se počasi razblinja, zelo dober članek drugače

  • Jure je rekel/-la:

    Zelo dobro razmišljanje!

    Vsak pameten bo iz tega “potegnil” kje je lahko ekološki, npr. zamenjava oken (poceni), izolacija fasade (malo manj poceni), zamenjava peči itd.

    Ostale EKO-iznajdbe kot EKO-hiše, kolektorji (toplotni ali električni), ventilatorji (oops vetrnice) itd. pa so za EKO_vernike. Ti pa naj plačujejo SVOJ EKO_cerkveni davek za svoja verovanja.

    BTW, SLO gradi Šoštanj 6, če pa bi ugasnili elektrolizo (ne predelavo) aluminija v Kidričevem, bi bilo štroma preveč z obstoječimi kapacitetami! Pa še prišparali bi pri EKO odpustkih 30M€/leto.

    Vsi EKO-blebetači iščejo le denar za svoj marketing, pa se ne da niti povedat ali se Zemlja segreva ali ohlaja. Njihove EKO ideje pa povzročajo dodatne izpuste (česarkoli že). Koliko ton CO2 so spustili v Konbenhavnu?

  • kojot je rekel/-la:

    Če izpustimo tehnične podrobnosti, ki naj se jih arhitekti raje izogibajo, je razmišljanje Petra naravnano v pravo smer. Izziv za poklicne zaskbljeneže, ki rešujejo planet samo zato, da lahko vzdržujejo dobro plačane službe.
    Danes so se v Kopenhagnu odločili, da se zemlja lahko segreje še za največ dve stopinji. Poklicni zaskbljeneži verjetno že kandidirajo za sredstva s katerimi bodo razvili tipalo, ki bo v pravem trenutku izklopilo kurjavo.
    A ti tipi ne poznajo kakšne navadne ali e-pošte, pa se morajo prevažat samo zato, da izpade zadeva resna in naporna. Zgodi se pa nič.

  • Tadej7ad je rekel/-la:

    Škoda za vrsto površnosti in napačnih navedkov, ki pokvarijo sicer dobro zastavljen sestavek. Ja, temo je smiselno obdelati, ampak ne s pavšalnimi in predvsem napačnimi podatki. Recimo tista o ceni lesnih pelet - cena se tudi slučajno ne giba glede na ceno ELKO (niti ni vezana na ceno ELKO tako kot zemeljski plin).
    http://www.energieeffizient-sanieren.org/data/Pellet-Energiepreisentwicklung_Mai_09.jpg

  • peter je rekel/-la:

    z malo volje se zapisano očitno da razumeti, pa vseeno…

    @Rok Pernuš, arhitekt:
    - predvsem se moraš zavedati, da če se o U-jih in lambdah lahko v globino pogovarjaš s kakim klientom, ki ga imaš že mesec “v paci” - je pa pri takole javno serviranem člančiču povsem drugače.
    - narediti se da seveda karkoli, celo hišo, pretirano razgibano iz inata, ki bo ustrezala pasivnemu standardu. vprašanje je le, ali investitorja pri tem motivira gon po “ekološkosti”, ali gre za kaj drugega.
    - iz tvojega pisanja izpade, kod da sem jaz dežurni zagovornik toplotnih mostov. v resnici sem njihov najhujši sovražnik. resnično pa iz mojega pisanja nikjer ne izhaja, da se masivne hiše ne da zgraditi tako, da se na prekladah ne bi kondenzirala vlaga.
    - res je, vpliv orientacije proti soncu sem izpustil. izpustil sem, namenoma, tudi marsikaj drugega - lahko bi mi torej čestital za požrtvovalno samoomejevanje.
    - v zvezi z “embodied energy” je pa pač tako - dokler v zvezi s tem ne bo dosežen nekakšen strateški konsenz s konkretnimi posledicami v davčni politiki, da bi “skupno ekološko potratnost” posameznih materialov ljudje konkretno začutili v žepih - se bodo s tem obremenjevali izključno verniki, žal. primerjati prevoz lokalnega peska ali pa betona iz bližnje betonarne do gradbišča - s prevozom Honk iz Skandinavije, ali pa macesna iz sibirskih golosekov do sem - to pa lahko vzamem kot lapsus.
    - da prebivalci Trbovelj niso navdušeni nad proizvodnjo cementa, je seveda razumljivo. jaz to dobro vem, saj “se mojih škornjev še vedno drži trboveljsko blato”, matkurja. ampak vprašaj tudi gobarje, kaj si mislijo o golosekih. s tem zveličavnosti organske izolacije še nisi utemeljil, a ne.
    - no, opečni votlaki kljub vsemu niso narejeni iz zraka (baje jih še vedno mesijo iz gline), čeprav je seveda res, da tudi opekarski ceh ostaja v igri - več zraka bo uspel spraviti v svoje cegle, dlje bo v igri ostal. ampak ko si že tako dlakocepski - na tej točki bi bilo primerneje, če bi opozoril na to, da se da dovolj enostavno dodati “akumulator” tudi lesenim hišam. vsaj betonske estrihe bi lahko omenil, če sem jih že sam iz požrtvovalnosti zamolčal…
    predvsem pa bi nam lahko postregel z lekcijo, da na občutek toplote v prostoru vpliva še kaj, poleg temperature in tega, kako masiven je zid. lahko bi omenil, da tudi topel zid “deluje” hladno, celo hladen les pa toplo, …
    - glede difuzne odprtosti pa - a ti si res razumel, kot da jaz mislim, da ima hiša v zidu mitohondrije?
    glej, celo povsem naravnost sem napisal, da lahko stiropor vržeš pod akrilni omet brez pardona. ali se da to razumeti kakorkoli drugače, kot da velja sicer pač uporabiti kameno volno (pa magari tisto ta drago, ta gosto, z vlakni pravokotno na zid)?
    ampak tu bi te raje vprašal : “pa kje ti žviš!?” če tu, potem mi ne govori, da še nisi naletel na primere, ko so geniji namesto parne ovire znotraj namontirali paroprepustno folijo?
    - v zvezi s prisilnim zračenjem - ne boš verjel, ampak ljudje v glavnem ne vejo, kako deluje pasivna hiša.
    opozorilo o davljenju stanovalcev z novimi okni je pa seveda zelo na mestu. če je bilo pred 30 leti predvideno zračenje “skozi rege stavbnega pohištva”, potem pa ljudje vzamejo kredit in si kupijo lepa nova PVC okna, ki dihtajo, bi jim bilo treba razložiti, da bo po novem treba luftat drugače.
    vlaga v novozgrajenih stanovanjih je pa povsem drug problem. masivna konstrukcija pač zahteva tisto leto, da se znebi vlage, in če kdo hiti in tja prezgodaj spusti stanovalce, ga je treba pač kazensko preganjati.
    - no, v zvezi s kolektorji sem mel v mislih predvsem rezultat tiste silne popularnosti izpred 20 let. subvencionirano je bilo, množično so jih ljudje delali sami, v par letih se je zdelo, da krasijo že vsako drugo hišo. trajali so pa po 5-7 let in danes jih je, če pogledaš okrog sebe, manj. nisem pa tega kaj posebej analiziral.
    seveda se bo z novimi predpisi to lepo popravilo.
    .
    še to:
    jaz lahko tvojo nestrpnost spregledam, če nisi razumel, da sva itak na isti strani, pa ti lahko tudi posebej povem. meni se seveda nikakor ne zdi potrebno, da bi hiša tehtala 200 ton. in vseskozi agitiram za montažno gradnjo in se navdušujem nad pasivnimi hišami in imam rad take in drugačne “gedžete”.
    gre samo zato, da si velja priznati, kaj je racionalno, kaj je poceni, kaj je ekološko, kaj je zgrešeno, kaj je vera in kaj je luksuz.
    in klientu, ki ga ujameš na “eko-bio” limanice, da naroči energetsko varčno hišo, takemu klientu, ki ločuje odpadke, ne jemlje plastičnih vrečk in reciklira, se po mojem spodobi povedati resnico.
    postavi ga pred hiši in mu pokaži razrito parcelo s širokimi jarki, v katerih je spiralasto zvit poldrugi kilometer neuničljive plastične alkatenke, ga poglej v oči in mu povej: “malo nafte boš porabil, ampak cena je taka”.
    .

    @Tadej7ad:
    ej, saj tudi sistem na pelete v resnici ni 5x dražji, bolj tam ene 3x. namenoma sem pač karikiral.
    hvala pa za link, zelo je pomenljiv!
    kar sem povedal, niti ni toliko v nasprotju z dejanskim gibanjem cen peletov. do začetka 06 je bila cena praktično konstantna in povrh nizka. odkar se je začela negotovost z energenti, pa je drastično poskočila - čeprav proizvodni stroški peletov s ceno ostalih energentov niso toliko povezani. je pa razumljivo, da so peleti mnogo bolj sezonska zadeva kot nafta in plin, zato so viški v kurilni sezoni (okt-apr). koliko so torej peleti stali junija 08, tu v bistvu ni pomembno.
    ampak graf je poučen predvsem zaradi nečesa drugega - vidi se, da se kurilnega olja ne splača kupovati na zalogo, ampak je najbolje kar v kurilni sezoni.

    pri energentih bi se pa meni zdelo najbolj prav, da bi se cena določala na enoto energetske vrednosti. 1 džul energenta za ogrevanje hiše - kurilnega olja, drv, plina ali peletov - bi moral stati enako.

  • Nara Petrovič je rekel/-la:

    Naj citiram Michaela Braungartna: “Ne obstajata zelena in navadna arhitektura. Obstajata le dobra in slaba arhitektura.”

  • Tadej7ad je rekel/-la:

    Tudi faktor 3 je verjetno previsok, ampak to ni bistvo.
    Cena peletov je leta 2006 drastično poskočila zaradi povečanega povpraševanja po peletih - enostavno ni bilo dovolj proizvodnjih zmogljivosti. V letu 2007 se je investiralo v proizvodnjo in cena je temu ustrezno padla.
    Ideja o izenačitvi cene glede na energetsko vrednost pa nikakor ni dobra. Potrebno pa bi bilo narediti celotno energetsko bilanco in šele takrat primerno uravnati cene - se pravi ceno (in ekološkost) pridobivanja in izrabe (ps: toplotne črpalne naenkrat ne bi bile več tako “ekološke”),

    Glede na načine gradnje: pred časom mi je znanec, ki bo gradil iz 45cm poroterma na moje čudenje dejal, vsak gradi tako, kot verjame(!) da je prav. Lahko sem mu samo pritrdil (sam imam 20cm modularca in 16 cm stiroporja).

    Glede pasivnosti, prezračevanja itd. Pasivnost se mi zdi bolj vera (glej zgoraj), kot racionalnost. Prezračevalni sistem ni tako drag, kot ga želijo prodajati domači šalabajzerji - imam vgrajenega, ampak zaradi tega odpiranje oken še ne bo prepovedano. S tem podobno kot z vsako stvarjo - skrajnosti niso dobre.

  • NoMercy je rekel/-la:

    Temu zapisu se pa reče commonsense (za razliko od kmečke pameti).Po kmečki pameti ima nareč vsak cigan najbljšega osla in ga prodaja za konja.
    Takšno - za nas lajike predstavitev za kaj gre potrebujemo.
    Sam živim v svoji hiši že 50+ let in sem “dal skozi” vsaj 3/4 raznih tehnologij (sem pač malo se igral) in kakorkoli se obračam imam vedno rit zadaj in gobec spredaj. In mi še ni uspelo skozi rit spraviti drek in pri ustih dobiti šnicel.
    ————
    Kaj podobnega pričakujem še o avtomobilih (ko 2,5 tone teški kravi kdo reče, da je pa eko me oma, da bi ga s takšno kravo povozil, pa če ima 100 akumulatorjev ;P
    ————
    Ampak v tržnem gospodarstvu pač velja poudarjati nekaj v čemer si drugačen od drugih :)

  • peter je rekel/-la:

    @Tadej7ad:
    pa saj nekaj podobnega že obstaja - tisti, ki so priklopljeni na daljinsko centralno ogrevanje, plačajo pavšal (ne vem če je že možno po dejansko porabljeni toploti) ne glede na to, ali v toplarni kurijo lignit, indonezijca, al pa smeti.
    vse je stvar politike - hiše in dizel avte poganja isti derivat, le da ga DURS nekaj pobarva rdeče, preostanek pa zapove prodajati pol dražje. če bi obstajala državna strategija pri kurjavi za gospodinjstva, bi lahko na podoben način forsirali pelete (ali pa kaj drugega), če bi se odločili, da nas bo to rešilo. dražjo začetno investicijo pa bi lahko zarad mene ublažil morebitni peletarski monopolist, pač podobno kot plinski monopolist Geoplin, ki ljudem že nekaj časa zastonj posoja celo podzemne plinohrame.