Vest

Podnebna konferenca v Kopenhagnu se je končala brez sprejetja dogovora, ki je bil potreben za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb.
Kljub leporečju, se Evropska unija ne more oprati krivde za porazen rezultat konference. EU je pred dvema letoma vodila proces pogajanj za sprejem novega podnebnega režima ter je v Kopenhagen prišla z jasnim mandatom in stališči. Kljub temu je zamudila vsako priložnost v pripravah na podnebno konferenco, da pokaže resnično vodilno vlogo in premakne pogajanja z mrtve točke.

EU je namreč predolgo čakala s signalom, da lahko podpre nadaljevanje kjotskega protokola, ki je bila ena ključnih zahtev držav v razvoju. Prav tako EU ni predlagala konkretne, zadostne in kredibilne podpore dolgoročnemu financiranju podnebnega ukrepanja v državah v razvoju - kljub dejstvu, da bo že sprejet podnebno – energetski paket generiral dovolj sredstev, ki so potrebna za plačilo pravičnega deleža EU v mednarodnem financiranju podnebnih sprememb. Prava finančna ponudba bi dala državam v razvoju potrebno zaupanje v dogovor. Denar, ki ga je EU ponudila, zdaleč ne zadostuje za pokrivanje potreb za prilagajanje ranljivih držav na podnebne spremembe in je hkrati v veliki meri le recikliranje obstoječih razvojnih proračunov.

EU je javno priznala, da je rezultat Kopenhagna nezadosten in to je pomembno. In čeprav smo v tem trenutku priča medsebojnega obtoževanja držav za polom pogajanj, mora EU samokritično sprejeti svoj del odgovornosti in se resno vprašati, zakaj ji ni uspelo bolj pozitivno vplivati na potek in izid pogajanj. EU mora sedaj ponovno potrditi svojo zavezanost k procesu pogajanj znotraj Združenih narodov, ki je edini kredibilni inštrument za naslavljanje podnebnih sprememb, ob upoštevanju najbolj ranljivih držav in skupnosti.
Neuspeh Kopenhagna je potrebno popraviti čim prej. Ukrepanje je več kot nujno. Masovna zahteva svetovne javnosti po pravičnem, ambicioznem in pravno zavezujočem podnebnem dogovoru ne bo usahnila. Vse, kar potrebujemo, je politična volja. Evropski in ostali svetovni voditelji razvitih držav se morajo vrniti za pogajalske mize in ponuditi več kot so v Kopenhagnu. Ne smemo si privoščiti, da bi za rešitev podnebja in obstoja milijonov ljudi po svetu izgubili še eno leto.

Znanost je že zdavnaj rekla MORAMO, tehnologija vedno bolj dokazuje, da LAHKO, odgovornost je na političnih voditeljih, da že končno rečejo ŽELIMO.