14. januar, 2010 | Vest

TAKLE MAMO - države za zidovi, vojna je mir, humanitarnost …

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

DRŽAVE ZA ZIDOVI
Izraelski premier Netanjahu je obljubil, da njegova država ne bo nikoli prepustila nadzora nad združenim Jeruzalemom, še manj pa se bo umaknila na meje iz leta 1967. To je bil odgovor na izjavo egiptovskega zunanjega ministra, da se je Netanjahu pripravljen pogajati o statusu Vzhodnega Jeruzalema, torej o palestinski prestolnici.
Palestinska oblast v Ramali razmišlja o tem, da bi opustila zahtevo po zamrznitvi gradenj v Vzhodnem Jeruzalemu v zameno za omilitev blokade Gaze in ustavitev atentatov na Zahodnem bregu.
Manj spravljiv od predstavnikov PA je ameriški posrednik George Mitchell, ki je Izraelu zagrozil z zamrznitvijo bančnih garancij, ki jih ameriško ministrstvo za finance nudi Izraelu. Izraelci so se odzvali z izjavo, da takšnih garancij v resnici sploh ne potrebujejo. Tako ali drugače pa so za prekinitev pogajanj krivi Palestinci, židovska država je naredila pomembne konkretne korake za obnovitev mirovnega procesa.
Izrael namerava postavljati nove zidove. Gre za 266 kilometrski zid na dveh mejnih področjih z Egiptom in Gazo. S to strateško odločitvijo bodo po besedah premiera Netanjahuja zavarovali izraelske Žide in demokracijo pred teroristi in ilegalnimi emigranti iz afriških držav. Izrael si ne more dovoliti, da bi ga preplavili tujci. V državo vsak teden vstopi med 100 in 200 ilegalci. Ti so predvsem iz Eritreje, Etiopije in Sudana. Gradnja zidu naj bi stala 270 milijonov $.
Sočasno z Izraelom Egipt na meji z Gazo gradi podzemni zid, ki naj bi preprečil tihotapljenje. To se je razvilo zaradi večletne trgovinske blokade območja, ki ga izvajata obe državi, torej Egipt in Izrael. Podzemni zid bo globok 18 metrov in dolg 10 kilometrov. Predstavniki Hamasa v Gazi se bojijo, da bo s tem onemogočena preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

HUMANITARNOST
Izraelske oblasti so na prehodu Erez med Gazo in Izraelom preprečile prehod 17 pacientom z okvarami vida. Ti bi morali oditi v bolnico v Ramali na Zahodnem bregu, kjer bi jim presadili roženice. Te so bile pripeljane iz ZDA s strani Mednarodne organizacije za izmenjavo tkiv. Presajene bi morale biti najpozneje v 48 urah. Ker pacientov ni bilo, so jih morali zavreči.
Vsako leto v času božično-novoletnih praznikov ta organizacija donira roženice in druge organe palestinskim bolnicam, saj v tem času v ZDA ne potekajo tovrstne operacije.
Izraelske oblasti so se malce omehčale po urgiranju Zdravnikov za človekove pravice in drugih izraelskih humanitarnih organizacij. Kljub temu so prek meje spustili le 8 pacientov. Prepozno za operacijo. Petim niso pojasnili, zakaj jih ne spustijo čez mejo, 2 sta bila takoj zavrnjena in 2 sumljiva obveščevalnim službam.

VOJNA JE MIR
ZDA so zavrnile severnokorejski poziv k podpisu dokončne mirovne pogodbe. Temu se zoperstavljajo, ker ne mislijo nagrajevati Severne Koreje za njeno pripravljenost k ponovni udeležbi na šeststranskih pogovorih. Ta je pogajanja zapustila na začetku leta 2009, ker je Varnostni svet obsodil njen uspešno izveden jedrski poskus.
Severna Koreja že desetletja nagovarja ZDA, da bi podpisale mirovno pogodbo, ki bi formalno končala vojno izpred 60ih let. V Korejski vojni je bilo ubitih nekaj 100.000 vojakov in milijoni civilistov, na demilitariziranem območju med Korejama pa je še danes nastanjenih več kot 10.000 ameriških vojakov.
Ameriška administracija se o mirovni pogodbi ne namerava pogajati, dokler Severna Koreja ne opusti jedrskega programa in neha kršiti človekove pravic.

NEVARNA ZNANOST
V Teheranu je bil v bombnem napadu ubit iranski jedrski znanstvenik in profesor na tamkajšnji univerzi. Bomba pritrjena na motorno kolo je eksplodirala pred njegovim domom, ko se je odpravljal na delo. Odgovornost za atentat je prevzela obskurna Iranska monarhistična zveza s sedežem v Los Angelesu, iranske oblasti pa obtožujejo cionistične in ameriške agente. Ali Mohamad je bil iranski predstavnik v programu jedrskega sodelovanja med bližnjevzhodnimi državami pod okriljem IAEA.
Lani je na Hadžu izginil iranski fizik, ki je delal za Iransko agencijo za jedrsko energijo. Za njegovo ugrabitev Iran obtožuje Saudovo Arabijo, ki naj bi ga predala Američanom. Saudijci obtožbe zanikajo.
V dveh desetletjih je v sumljivih okoliščinah umrlo precej iranskih znanstvenikov, dogajale so se nepojasnjene nesreče na vozilih in obratih, povezanimi z jedrskim ali raketnim programom.

PROTITERORIZEM PRED SODIŠČEM
Sodišče v Strasbourgu je razsodilo, da britanska protiteroristična zakonodaja Terrorism Act 2000 krši konvencijo o človekovih pravicah. Pooblastila policiji, da lahko pridrži in preišče vsakogar, brez utemeljenega razloga, so nelegalna.
Tožbo proti Veliki Britaniji sta vložila novinarka in kolesar zaradi postopkov policije med demonstracijami pred sejmom vojaške opreme. Novinarki niso dovolili snemati, čeprav je z novinarsko izkaznico dokazovala, da ni teroristka. Kolesarja so ustavili in mu 20 minut onemogočali nadaljevanje poti. Skupaj sta dobila 34.000 evrov odškodnine za prestano ponižanje.
Sodišče je poleg samega zakona kritiziralo tudi uporabo le-tega v praksi. Uporaba 44. člena zakona, ki dovoljuje pridržanje brez utemeljenega suma, se je povečala iz 33.000 v letu 2004 na 117.000 primerov v letu 2007. Omejitev pri uporabi tega člena ni.
Osebni pregled in pregled prtljage se lahko izvede brez utemeljenega suma, če se išče predmete, ki bi lahko bili uporabljeni v terorističnem napadu. V glavnem gre za povsem običajne potrošniške predmete, ki jih uporablja in nosi s sabo večina ljudi. Za črnce in azijce v Veliki Britaniji je kar 4x večja verjetnost, da jih bo policija zaustavila in se sklicevala na protiteroristično zakonodajo. Sodišče poleg tega opozarja na možnost zlorabe zakonodaje v primeru mirnih demonstracij. 44. člen je napad na pravico do svobode in zasebnosti.

RDEČI KAPITALIZEM
Kitajska je postala največji izvoznik na svetu. Kljub gospodarski krizi je v decembru povečala izvoz za skoraj 18%. Skupni letni obseg izvoza tako znaša 1,2 triljona $. S tem je prehitela Nemčijo, ki je do sedaj zasedala vodilno mesto. Ta naj bi po ocenah letno izvozila dobrine v vrednosti 1,17 triljona $.
V letu 2009 je Kitajska postala tudi največji avtomobilski trg na svetu. Prodaja motornih vozil se je povečala za 46% in je obsegala 13,6 milijona avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. S tem je prehitela ZDA, ki so bile stoletje dolgo, od uvedbe Fordovega modela T, največje avtomobilsko tržišče. V ZDA se je prodaja motornih vozil zmanjšala za 21% na skupno 10,4 milijona vozil, to je enako ravni prodaje leta 1982.
Kitajska pospešeno modernizira tudi železniško omrežje. Do leta 2012 namerava zgraditi 35 prog za vlake v hitrostnih razredih med 200 in 350 km/h. Skupna dolžina načrtovanih prog je 18.000 kilometrov.
Do danes so bile dokončane tri proge najhitrejšega razreda v dolžini 1600 kilometrov. Na 1100 kilometrski progi Guangzhou-Wuhan so postavili nov svetovni rekord s povprečno hitrostjo 350 km/h. Čas potovanja so z modernizacijo skrajšali iz 11 na manj kot 3 ure.
Kitajska ne namerava vlagati sredstev v avtocestno infrastrukturo, saj se jim ne zdi primerna za ogromne razdalje in veliko število ljudi.

RUSKI MEGALOMANI
Predsednik Ruskih železnic ima podobne ambicije kot Kitajci. Ruske železnice, ki zaposljujejo več kot milijon ljudi, bi rad posodobil, proge pa prilagodil najhitrejšim vlakom.
Še bolj ambiciozen načrt ima s povezavo Azije in Severne Amerike. Pod Beringovim morjem bi zgradil 100 kilometrov dolg tunel. S tem bil lahko povezali tri kontinente. 15.000 kilometrska železniška proga bi lahko potekala od Londona prek Evrope in Azije do New Yorka. Potovanje od enega do drugega konca proge bi trajalo do tri tedne. Izgradnja tunela bi bila mogoča v naslednjih 10 letih, če bo projekt dobil dovolj investitorjev. Ocena stroškov za tunel se giblje okoli 13 milijard evrov.
Večji problem je ostala povezovalna infrastruktura, saj je najbližja železniška proga na ruski strani oddaljena več kot 3000 kilometrov od potencialnega tunela. Povezava te proge s tunelom bi stala nadaljnjih 50 milijard evrov. Podobni problemi so tudi na Aljaski, kjer ni obstoječih prog.
Predsednik Ruskih železnic je optimističen, saj obstajajo ekonomski interesi za takšno povezavo na obeh straneh Beringovega preliva, povezava pa je zanimiva tudi za Kitajsko.

Jura Štok

Današnja Tm vprašanja:
1. Kdo bo zmagal: Berlusconi ali Murdoch?
2. Ali podpirate Isladski referendum o finančni suverenosti države?

Za pogledat:
Reklama za TSA (Transport security agency)
Vse je v redu (iz Londonskih ulic)

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
7 x komentirano