Tožilci onstran zakona
„Vodja Okrožnega državnega tožilstva je v zadevi Berglund ravnala protipravno, ker je:
a) je brez pravne podlage opravila razgovor s pristojno tožilko po sprejeti odločitvi te tožilke, s katero se vodja ODT ni strinjala, da bi dosegla spremembo te odločitve, namesto, da bi po odklonitvi sopodpisa izvedla evokacijo z obrazloženo odredbo o dodelitvi te zadeve drugemu tožilcu;
b) ni odločila o predlogu pristojne tožilke za njeno izločitev v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku;
c) je v nasprotju z veljavnimi predpisi izdala neobrazloženo odredbo o ‘predodelitvi te zadeve’;
d) je zadevo dodelila sebi v nasprotju z veljavnim razporedom dela“
Ugotovitve ministrstva za pravosodje po opravljenem izrednem pravosodnem nadzoru nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, gradivo za novinarje, točka 10. „O poslovanju vodje ODT v zadevi Berglund“, predstavljeno 8. januarja 2010.
„Uvodoma je potrebno poudariti, da je ministrstvo ugotovilo protipravnost v opravljanju zadev državnotožilske uprave. V takšnih primerih je ministrstvo primarno dolžno poskrbeti, da se vzpostavi zakonito stanje.“
Pisni odgovor ministrstva za pravosodje na novinarsko vprašanje B.Z., 14. januar 2010.
„Uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.“
Kazenski zakonik Republike Slovenije, 258. člen - Nevestno delo v službi
Prvi člen zakona o državnem tožilstvu je jasen. „Pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, za katere je tako določeno z zakonom, izvajajo državne tožilke oziroma državni tožilci. Državni tožilec opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona,“ določa uvodni člen zakona, ki bi moral biti vsem tožilcem enaka svetinja kot ustava.
A jasen je tudi kratek stavek ene od številnih ugotovitev izrednega pravosodnega nadzora: „Vodja okrožnega državnega tožilstva je v zadevi Berglund ravnala protipravno.“ Podkrepili so jo v štirih točkah. Če se ministrstvo pri svoji obrazložitvi, tako kot se spodobi, strogo drži suhoparnega pravniškega jezika, si ta stavek po pomembnosti za družbo in za vladavino prava v državi zasluži posebno pozornost.
Ta ugotovitev namreč potrjuje, da so tožilci ravnali v nasprotju z zakonom oziroma da so onstran zakona. Čeprav je poslanstvo tožilcev v tem, da preganjajo kršitelje zakona, se je v izrednem pravosodnem nadzoru izkazalo celo, da pri tem sistematično kršijo svoj temeljni zakon o državnem tožilstvu, zlasti njegov 66. člen. Zato se zdaj ministrstvo za pravosodje trudi vzpostaviti zakonito stanje v državi.
Ministrstvo je sicer poudarilo, da je ugotovilo protipravnost v opravljanju zadev državno tožilske uprave, kar je njegova pristojnost, in ne v kazenskopravnem smislu. „V tem oziru ne gre za ugotovitev protipravnosti kot objektivnega elementa oziroma sestavine kaznivega dejanja. Takšnih pristojnosti (ugotavljanje protipravnosti v kazenskopravnem smislu) ministrstvo nima,“ so sporočili.
Za kaj takega ima v Sloveniji pristojnost samo državno tožilstvo. Torej taisti državni organ, za katerega je bilo v izrednem pravosodnem nadzoru ugotovljeno, da deluje protipravno. Mar lahko verjamemo, da bo tožilstvo zaradi kršitve zakonov, pri katerih je poseženo v pravice drugih oseb, preganjalo samo sebe?
O delu državnih tožilcev si lahko mislimo marsikaj. Bodisi, da svoje delo opravljajo dobro, bodisi neučinkovito. Če je bila doslej ugotovitev, da tožilstvo ravna celo protipravno, javnosti prihranjena, pa je to odslej uradno potrjeno.
Težko bi si bilo zamisliti hujšo nepravilnost tožilstva, kot so sistematične kršitve zakona. Zato ne preseneča vse bolj brezobzirno nastopanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar v javnosti. Nekdanja ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi leta 2000 in „neodvisna“ kandidatka za predsednico republike s podporo SDS in NSi leta 2002 je namreč še pred objavo ugotovitev izrednega nadzora javnost obvestila, da naj bi šlo samo za „manjše pomanjkljivosti.“
To je izzvenelo kot predpriprava javnosti, da ravnanje ljubljanskega tožilstvo vendarle ni bilo brez napak. Ugotovitve ministrstva pa so resnično hude. Po eni strani je vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič kot tožilka v konkretni zadevi zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda ravnala protipravno, in s tem huje posegla v njegove pravice, saj je verjetno neutemeljeno preganjan v predkazenskem postopku kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Po drugi strani pa je izredni nadzor odkril sistemske kršitve zakona o državnem tožilstvu.
Prav te sistemske kršitve zakonito opredeljenih varovalk avtonomije državnih tožilcev so tiste, ki očitno omogočajo „lomljenje hrbtenic“ tožilcem in posredno vpliv politike na konkretne odločitve, koga bodo tožilci preganjali in koga ne bodo. Zakon namreč precej natančno določa proceduralne postopke prav zato, da izključi arbitrarno in neformalno vplivanje na delo posameznega tožilca. Politika pa si želi ravno nasprotno, ribarjenje v kalnem.
Drugače to, da so najvišje tožilske hrbtenice v glavnem že zlomljene, pričajo posnetki tiskovnih konferenc generalne državne tožilke Barbare Brezigar v zadnjem obdobju. Praviloma so ob njej postrojeni molčeči in njej kimajoči vrhovni državni tožilci, čeprav bi bilo dovolj, da bi pred javnostjo nastopila sama. Bodo drugi vrhovni tožilci kimali z njo tudi zdaj, ko so ugotovljene hujše nepravilnosti? Je med njimi še kdo, ki lahko tožilstvu povrne ugled?
Zaenkrat je videti, da ugled tožilstva brani zlasti Branka Zobec Hrastar, ki na slovenski strani vodi preiskavo v zadevi Patria. Pritiski na njeno hrbtenico naj bi bili po neuradnih informacijah veliki in neusmiljeni.
Kako tudi ne bi bili, saj ona na eni strani v sodelovanju s finskimi in avstrijskimi tožilci raziskuje podkupovalno verigo pri največjem orožarskem poslu v zgodovini Slovenije. Vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorčič pa po drugi strani kazensko preganja finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki je obelodanil, da so se podkupnine stekale vse do vrha slovenske takratne oblasti – predsednika vlade Janeza Janše. Ena tožilka torej v mednarodni preiskavi preganja osumljence korupcije, druga pa novinarja, ki je razkril korupcijo. Na kateri strani je generalna državna tožilka, ni težko uganiti.
A zadeva lahko postane še bolj zanimiva, če se bo Magnus Berglund odločil za pregon vodje ljubljanskega tožilstva zaradi nevestnega dela v službi. V njegove pravice je bilo nedvomno poseženo. Tožilka Katarina Bergant je pregon zoper njega nameravala zavreči, a ga je nato prevzela Gregorčičeva sama. Po ugotovitvah ministrstva protipravno.
Ker ni verjeti, da bo tožilstvo preganjalo samo sebe, bi bilo zanimivo videti, kako bi odločilo sodišče, če se bo Berglund odločil preganjati vodjo tožilstva kot zasebni tožilec. Morda bi bilo tudi to ena od rešitev za upravičeno kaznovanje tistih, ki radi lomijo tožilske hrbtenice?
Blaž Zgaga
SE VIDI ZGAGA DA SI RES SAMO ZGAGA NIČ DRUGEGA.. TUDI PRI TEBI NI TEŽKO UGOTOVITI NA KATERI STRANI SI …UPAM VSAJ, DA TI DOVOLJ PLAČAJO ,KO SE TAKO PROSTITUIRAŠ.
ker ste zopet takoj začeli z osebnimi diskreditacijami novinarja Blaža Zgage, naj vas znova spomnim na naslednji zanimiv članek o njem:
http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/36/novinarji/
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Blaž Zgaga je danes na cesti. Dobro, bodimo natančni, je svobodni novinar, ki pa mu skoraj nihče noče objavljati, torej je de facto na cesti.
»Mafijsko ozadje tranzicijske levice Zgago že dalj časa uporablja in verjetno plačuje za umazane posle.« - Predsednik SDS Janez Janša[1]
»Nikoli se nisem spraševal, ali je novinarstvo ugleden poklic ali ne, privlačilo me je to, da si vedno sredi dogajanj, pa to kakšna so razmerja med tistimi, ki odločajo in javnostjo.« - Blaž Zgaga[2]
»Cena za novinarsko svobodo je strašna.« - Blaž Zgaga[3]
Nič ni čudnega, da ima Janez Janša Blaža Zgago v želodcu. Očitno ga ima za glavnega avtorja afere Patria, saj hkrati dodaja, da so slovenski novinarji vse izjave o kupčiji z oklepniki položili v usta Fincem. Tolikšnega spoštovanja nad močjo novinarskega dela, ki ga kaže nekdanji predsednik vlade in sedanji šef največje opozicijske stranke, doslej ni izkazal še nihče od politikov. Čeprav uvodni navedek sicer namiguje na to, da je menda Blaž Zgaga le marioneta v rokah levičarskih politikov iz ozadja, pa je predsednik SDS novinarjem pripisal zares veličasten vpliv na oblikovanje javnega mnenja, ne le doma, ampak tudi v tujini. Janša ima seveda še vrsto drugih razlogov, da je Zgago uvrstil na svoj črni spisek – zanesljivo mu je grdo zagrenil življenje s peticijo proti cenzuri, ki je v javnost prišla ravno v pravem trenutku, torej tedaj, ko je vrsta novinarjev začutila, da je njihova poklicna svoboda ogrožena, da je treba nekaj narediti. Tako hudo, da je dve tretjini svojega nastopa ob glasovanju o zaupnici, ki jo je v parlamentu izsilil sam, namenil novinarski peticiji. Logika vsakega nastopa ob glasovanju o zaupnici vlade bi namreč bila, da predsednik vlade govori o dosedanjih uspehih, napove nova bleščeča dejanja – tako pa se je Janez Janša tedaj v glavnem ukvarjal z Blažem Zgago, 571 podpisniki in njihovimi domnevnimi botri. Samo mimogrede je nekaj navrgel še o uspehih vlade.
Kdo je torej Blaž Zgaga, ki spravlja politike (in kot se bo pokazalo pozneje, tudi svoje urednike) iz tira in jim povzroča »bele noči«?
Morda bi vsi mirneje spali če ne bilo avtoštopa – načina, s katerim je ta nekdanji Medvodčan največkrat prepotoval razdaljo med domom in gimnazijo v Šentvidu. Takrat je bila v zraku še možnost, da se odloči za študij fizike s poudarkom na astronomiji, a se je kmalu premislil in se odločil za ekonomijo in sociologijo. Avtoštop je spodbudil raziskavo Avtoštop – kultura in subkultura v okviru gibanja Znanost mladini. Novinar Dela Janko Svetina, mu je predlagal naj naredi povzetek, in iz tega je nastal njegov prvi članek, ki je bil takoj objavljen v Sobotni prilogi Dela – dosežek, ki za novopečene novinarje, ki se najprej dolge mesece ukvarjajo z vestičkami in tiskovnimi konferencami, pomeni le mokre sanje. Med počitnicami po prvem letniku je na Delu vprašal, če bi jih njegovo sodelovanje zanimalo – čez dva dni je že plaval v novinarskih vodah, ne da bi ga sploh vprašali, če zna plavati. In usoda, ta večna šaljivka, ki se igra z našimi življenji, mu je za prvo opravilo (tako kot vsem začetnikom) zapisala poročanje s tiskovne konference o knjigi Janeza Švanjcerja Ubranili domovino, ki so jo ob avtorju predstavljali vsi člani generalštaba in obrambni minister Janez Janša. Počitniško sodelovanje se je nadaljevalo v jesensko, jesensko v zimsko in iz ambiciozno zastavljenega načrta o dveh študijih izrinilo ekonomijo; ostala je le sociologija. Človek, ki je na Delo vstopil skozi glavna vrata (Sobotno prilogo), je zdaj opravljal ves drobižčkasti novinarski posel vseh začetnikov. A predstave, da je novinarstvo še kaj več od tega, so seveda ostale. Zanimivo se mu je zdelo, kako preiskovalno se je kolega Igor Guzelj loteval stranpoti privatizacije. In potem je prišla tudi njegova priložnost – zgodba o nakupu 40 milijonov nemških mark vrednih radarjev za vodenje zračnega prometa, ki so zaradi političnih spopadov obležali v skladišču. Vojna in vojska ga je ves čas zanimala kot socialni fenomen. In leta 1995 je novinarsko vstopil na področje, ki zaradi nujne skrivnostnosti pri enem delu dejavnosti ponuja možnosti zlorab pri drugih delih, ki bi morali biti sicer pod nadzorom javnosti. Njihova razkritja pa povzročajo eksplozije ob katerih obležijo mnogi – akterji, pa tudi tisti močno in le rahlo povezani, včasih tudi novinarji.
Zgodba o smrti agentov
»Kljub temu, da imajo le operativno znanje, so v Sovi ob reaktiviranju prevzeli vodstvene funkcije, ki zahtevajo visoko stopnjo izobrazbe in temu primerno plačo, medtem ko mladih, ki naj bi jih nasledili, do danes, po štirih letih, niso usposobili.« (Operativci plačani kot profesorji, Delo, 2. junij 1997)
Čeprav je bil članek o ponovni zaposlitvi upokojenih uslužbencev podpisan s psevdonimom E. N., so v Sovi hitro izvedeli, kdo je pravi avtor. Urednik Sobotne priloge mu je zatem dejal, da ne bo nikoli več pisal za prilogo, kar je pripomoglo k prestopu na Večer.[4]
Leta 1998 je prestopil k Večeru, kjer je bilo, kot pravi, najprej vzdušje takemu delu še naklonjeno, potem so ga začeli vse bolj stiskati. To je bilo hkrati njegovo najbolj plodovito obdobje. Ena od eksplozij z mednarodnim ozadjem (in poznejšim odzivnim pritiskom) je bila obravnave zgodbe o tem, da je slovenska obveščevalna služba velikodušno ponudila ameriški obrambni obveščevalni agenciji (DIA) svojo obveščevalno logistiko. Objavi je sledila preiskava v stanovanju, grožnje o pregonu zaradi izdaje vojaške skrivnosti, očitki, da je povzročil smrt nekaj ameriških agentov, končalo se je pa z molkom, umikom obtožbe v predkazenskem postopku in mednarodnim novinarskim zaznavanjem te zgodbe. Zgodba o smrti agentov se je izkazala za konstrukt, ki naj obremeni avtorja, a so ga pravočasno razkrili, čeprav se je kot laž v političnem prostoru ponavljala tudi po tem.
»Vse do poznih nočnih ur in še včeraj od zgodnjega jutra do desetih dopoldne naj bi bili odgovorni čistili arhive OVS, predvsem podatke in dokumentacijo o tajni operaciji Sava.« (Izmenjava podatkov brez odobritve?, Večer, 9. junij 2000)
Razkritju ameriške obveščevalne operacije so sledile hišne preiskave, grozilo mu je do pet let zapora. Obrambni minister Janez Janša ga je javno razglasil za »nevarno osebo«.[5]
Delati z viri znotraj vojaških in obveščevalnih struktur je za novinarja veliko tveganje. Kako vedeti, da te nočejo izkoristiti za neke povsem zasebne, pa morda tudi za obveščevalne cilje. Zakaj so se obrnili ravno nate, ne na koga drugega? Blaž Zgaga pravi – zaradi zaupanja. Kot zdaj že zares izkušen novinar mora vedeti, da tudi zagotavljanje, da zaupajo prav njemu, še vedno nič ne pomeni. Kako torej odkriti, kaj je »zadaj«? Sam pravi: to rešuje čas. Včasih je pač treba čakati toliko časa, da stvari, ki bi zadovoljile neki zasebni interes, postanejo nepomembne, in ob tem tvegati, da bo obveščevalec šel k drugemu. Da ta metoda kar trdno stoji, dokazuje to, da ob vseh eksplozivnih temah, o katerih je pisal, ni doživel ne kazenskega pregona ne civilne tožbe. Preiskavo stanovanja da, zaslišanja tudi, tožbe pa ne niti pri zgodbi o Patrii, pri kateri Janez Janša sicer toži vsevprek.
»Kot smo izvedeli od dveh virov v Sloveniji, želijo finski kriminalisti zaradi vpletenosti v afero zaslišati predsednika vlade in Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janšo. Da to drži, je potrdil tudi finski vir.« (Patria podkupila Janeza Janšo?, Vest.si, 1. september 2008)
Predsednik vlade Janez Janša ga je dan zatem izpostavil kot krivca za zaroto pred volitvami. Janševim besedam še danes sledijo številni slovenski mediji, na spletu so se pojavili pozivi k fizični likvidaciji. Janšo so kriminalisti sicer zaslišali 15. oktobra 2009.[6]
Zgaga ima za sabo kar precejšnjo kilometrino: objavil je več kot 2500 člankov, vesti, poročil in komentarjev v slovenskih medijih, njegova besedila so povzeta ali objavljena v vrsti tujih medijev – Guardianu, Observerju, Prague Post, Jane’s Defence Weekly, Jane’s Inteligence Review, Jane’s Sentinel Security Assessment; precejšnji del referenc ga navaja tudi kot prvega podpisanega pod novinarsko peticijo proti cenzuri. Človek bi rekel, da se po vsem tem zanj mediji kar tepejo. A ko se je s kritičnim člankom oktobra 2007 Dober Večer in lahko noč, v katerem je opisoval razmere v časopisu, poslovil od Večera, je, tako se zdi, za ostale medije postal kužen. Razen v neplačanih spletnih medijih vse teže objavlja, si njegovih storitev v slovenskih medijih nihče ne želi več. Zakaj se to dogaja, je pravzaprav težko ugotoviti.
Če bi si dal, kaj dopovedati
Odzive na poizvedovanje, zakaj je tako, je mogoče razdeliti v tri skupine. Njegovi novinarski kolegi najpogosteje pritrjujejo, da je Zgaga vztrajen in sposoben novinar z dobrimi viri. Mimogrede omenijo, da ga je izkušnja stigmatiziranja spremenila. Tudi sam pravi, da so napadi nanj vplivali tudi na njegove bližnje, da ti trpijo zaradi njegovega novinarskega dela. Na drugi strani ga uredniki, ki so imeli opravka z njim, najpogosteje prikazujejo kot težaškega in problematičnega tipa, polnega samega sebe, ki ne upošteva uredniških nasvetov, ki pa da bi jih krvavo potreboval. Eden od njih je celo dejal, da bi izvrstno funkcioniral, če bi si dal kaj dopovedati. Druga skrajnost med ocenami je, da je paranoik, ki povsod vidi zarote. Tretji urednik iskreno priznava, da je Zgaga problematičen – ne za uredništvo –, ampak za uprave, ki se bojijo, da bodo njegovim člankom sledile tožbe. Sam Blaž Zgaga pravi, da je bila večina sporov z uredniki pravzaprav spor o poklicnih merilih, kjer se uredniki niso znali izviti iz povezanosti z upravo in marketinškim delom hiše. Ta previdnost urednikov pa po svoje tudi pripoveduje zgodbo o sodobnem slovenskem novinarstvu.
Blaž Zgaga je danes na cesti. Dobro, bodimo natančni, je svobodni novinar, ki pa mu skoraj nihče noče objavljati, torej je de facto na cesti. Ponudi članek, pa mu kratko malo ne odgovorijo. Za razliko od mnogih drugih »svobodnjakov« je za njim precej uspešna kariera, ki bi morala pomeniti referenco uspešnosti in kvalificiranosti, pa, namesto veselja, da imajo »izdelanega avtorja«, večino urednikov spodbuja k previdnosti – njegovo delo prinaša komplikacije. Kot sta, naj se malo igramo, komplikacije povzročila razkrivalca Watergata Carl Bernstein in Bob Woodward; čeprav pri tem ne primerjamo družbene teže novinarskih prispevkov, so ju prav tako sprva gledali sumničavo. Celo mediji in njihovi lastniki, ki dobičke kujejo tudi, če ne predvsem iz afer, tehtajo med stroški z odvetniki in sodišči, pa težavami, ki jih kakšno od razkritij prinese, in na drugi strani lagodnostjo, ki jo prinaša življenje brez teh raziskovalnih projektov. In izberejo lagodnost.
1 Delo, 9. septembra 2009, str. 5.
2 Blaž Zgaga v pogovoru z avtorjem, 12. oktobra 2009.
3 Blaž Zgaga v pogovoru z avtorjem, 12. oktobra 2009.
4 Iz arhiva Blaža Zgage.
5 Iz arhiva Blaža Zgage.
6 Iz arhiva Blaža Zgage.
@ rudek: kaj bi ti naredil z golobom (svetim Duhom), ko bi ti sporočil veselo novico o tvoji bejbi??
Bi ga samo obglavil ali bi ga tudi spekel :)
(pa sam tako nerad stopim v bran novinarjem)
Kakor je Zgaga sejal, tako je žel!
android, ne laži!!!!!!!!!
vse kar si napisal ali citiral je samo laž in to ZARES!!
torej, rudek ima čisto prav, edini zanimiv podatek bi bil vedeti koliko stane tak PROSTITUT…to bi bilo zanimivo vedeti.
pa še to, tudi temu pisunu povejte. da so njegovi RDEČUHI na oblasti in novinarstvo v zrelih demokracijah pazi oblast in ji ne liže riti ministru, tudi , če je njegov in ga občuduje.
zgaga je sramota za novinarstvo evropskega, zahodnega tipa, je pa zelo primeren za balkanske ali druge primere. IN KONEC.
Ma,ne ga svirat,verjetno ta red ni uvedla Brezigarjeva,ki je tam že 30 let!
@rudek
a’s ti en brezzvezen pezde al kaj drugega?
po moje si samo pezde…
zanimivo bi blo videt v koliko prispevkih za vest, novinarja blaža zgage se pojavi ime janez janša?
v 99%:)
če se mi bo dalo, bom šel crtl+f jat njegov opus in vas razsvetlil z rezultati…
Torej v njegovih zadnjih desetih spisih se blaž ukvarja z janšo v osmih primerih. 80% torej, ni daleč od 99%:)…
Je mar na oblasti janez janša?
Dela blaž za janšo in se držita načela: vsaka reklama je dobra?
Je vest v bistvu portal SDSa?
:)
… če bi se ĐĐ pojavil v vsakem članku, to ne bi avtomatično pomenilo tega ali onega.
Skratka, to, kar ti ponujaš kot argument, v resnici ni argument.
je pa fakt…
tisto z :) je pa itak :)
Bravo Blaž!
Vesel sem, da jim vsaj nekdo pove, kar jim gre!
Bo pa na tožilstvu še zanimivo…
vrč hodi po vodo dokler se ne razbije :)
očitno pa nekdo še vedno kakšno dobro “pritiska” :)
i bog ima boga :)
kAŽE,DA UDOVSKO ZMENE kar išče,da se pogrezno še v bolj smrdeče in rdeče blato.V njegovi,udbovsko-ovaduški koži ne bi rad bil.
Ste opazili, da je imela dama, ki je bila razglašena za Slovenko leta, na sebi oblačila, katerih nabavna cena je bila višja od celoletne plače delavke Gorenja, ki si je od vseh edina zaslužila priznanja Slovenke leta!
in vse to si lahko privošči z ministersko plačo…:)
Mefist,
le kdaj si jo utegnil sleči in obrniti njen gvant, da si videl ceno?
Ali res v prostem času, potem ko odložiš Biblijo, Demokracijo, Reporter in Držino, posegaš po modnih revijah in frizerski literaturi (tipa Nova, Lady itn), kot čivkajo vrabčki na strehi?
Kot dedec si neverjetno na tekočem z najnovejšo modo. Kapo dol.
…eni jo namreč poslušamo, in ženska govori pametno, drugi ji pa gledate pod kiklo…
…tisto z delavko je pa višek. DEMAGOG.
večina dosedanjih nagrajenk je dala nagradi tisto težo, ki jo je ta imela do nedavnega, Populina Kresal pa se je okoristila z imeni predhodnic oz. če povem malo drugače, če bi dosedaj dobilo nagrado 21 “Kresalk” bi bila ta nagrada vredna pol k***** in je nobena poštena ženska ne bi želela dobiti
ANGIE, ti pa nisi levičar!
Ne boš verjel, Mefist, da pišem z desno?
Torej se imaš tudi za pismenega?
Če bi ti bil partner od Senice, bi tud mel take cote. Sicer pa po enih govoricah imaš vse možnosti, da zasedeš to mesto.:)
A vam je ljubše, če se še en sestradanec brez casha grebari za stolček?
Sama se bolj bojim takih politikov, ki so čist odvisni od politike, jo rabijo, ker nikjer drugje tega casha ne morjo zaslužit.
Če ima pa kdo dost casha, pa včas kaže tud na to, da je človek sposoben.
Skratka, bolje je, da ima minister ŽE obleke iz Milana, kot pa da mu to šele omogoči ministrovanje.
Mimi,
modni stilist Mefist je namreno spregledal, da se je tudi ljubljeni vodja JJ pred 4 leti končno spravil iz tistega vijolčastega regenmantla, štrlečih reklcov (ni po JUSU) in si začel naročati obleke po meri iz boljšega blaga in kupovati Armanije v italijanskih outeltih.
Modni stilist, hehe! :))
Ja, tud jaz sem ob tem pomislila na tiste prevelike gvante. ;D
MIMI, kaj pa tista o lisici in kislem grozdju?
Zalar iz muhe dela slona, Zgaga pa komaj čaka, da potem zadevo še dodatno razpiha. :D
“Po eni strani je vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič kot tožilka v konkretni zadevi zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda ravnala protipravno, in s tem huje posegla v njegove pravice, saj je verjetno neutemeljeno preganjan v predkazenskem postopku kot domnevni storilec kaznivega dejanja.”
“Tožilka Katarina Bergant je pregon zoper njega nameravala zavreči, a ga je nato prevzela Gregorčičeva sama. Po ugotovitvah ministrstva protipravno.”
Če so bila kršena administrativna pravila v zvezi s (pre)dodeljevanjem spisov, to še ne pomeni, da je pregon avtomatično neupravičen. Kolikor sem razbral iz medijev, je tožilka zadevo sprva zavrgla, ker naj slovensko tožilstvo ne bi bilo krajevno pristojno. Tako stališče je napačno, kar ve povedati vsak študent drugega letnika pravne fakultete. Mar v takih primerih ni pravilno, da vodja podrejenega opozori na napake?
Pris, misliš, da so si tole na Dnevniku izmislili, ali pa so dobesedno citirali?
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042287506
“Poglejmo, kaj je v sklepu o zavrženju pregona zoper Magnusa Berglunda 2. decembra 2008 napisala tožilka Katarina Bergant. V začetku pravi, da Janšev predlog za pregon Berglunda zavrže, “ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon”. V obširni obrazložitvi pa tožilka Bergantova kasneje zapiše, da ni procesne predpostavke za vložitev obtožnega akta pred slovenskim sodiščem. “V konkretnem primeru je bila oddaja narejena na Finskem, s strani novinarja kot finskega državljana, s prebivališčem na Finskem, ter predvajana v finskem jeziku na finski javni televiziji. Glede na to torej, da je bila sporna oddaja izdelana in predvajana v tujini s strani tujega državljana ter da ni bila sestavljena za namen predvajanja v slovenskih medijih, menim, da v konkretnem primeru krajevna pristojnost državnega tožilstva, ki se določa po določbah, ki veljajo za pristojnost sodišča, za katero je tožilec postavljen, v konkretnem primeru na območju Slovenije, ni podana,” je zapisala tožilka Bergant. Je pa dodala, da bo Janševo ovadbo poslala finskemu tožilcu.”
Kaznivo dejanje je storjeno tam, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Če prav razumem, potem je bila prepovedana posledica v zadevi Berglund ta, da je bil predsednik vlade Janša razžaljen, to pa se je nedvomno zgodilo v RS. Kazenski zakonik tudi določa, da so domači organi pregona pristojni za tujca, ki zunaj RS stori kaznivo dejanje proti državljanu RS.
še enkrat, malo konkretneje - citat okrožne državne tožilke Katarine Bergant, ki je bila pristojna v zadevi Berglund, dokler zadeve ni protipravno prevzela vodja tožilstva:
“V konkretnem primeru je bila oddaja narejena na Finskem, s strani novinarja kot finskega državljana, s prebivališčem na Finskem, ter predvajana v finskem jeziku na finski javni televiziji. Glede na to torej, da je bila sporna oddaja izdelana in predvajana v tujini s strani tujega državljana ter da ni bila sestavljena za namen predvajanja v slovenskih medijih, menim, da v konkretnem primeru krajevna pristojnost državnega tožilstva, ki se določa po določbah, ki veljajo za pristojnost sodišča, za katero je tožilec postavljen, v konkretnem primeru na območju Slovenije, ni podana,”
če tega ne znaš prebrati, ti ni pomoči.
Prebral sem že, vendar se s citiranim besedilom ne strinjam. Bi pa bilo dobro vedeti, za katero kaznivo dejanje iz palete kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je v konkretnem primeru šlo. Ker podrobno ne poznam primera, pa tudi omenjene oddaje nisem gledal, lahko le ugibam.
Če je šlo za razžalitev, potem je prepovedana posledica tega kaznivega dejanja v tem, da je nekdo razžaljen. Kazenski zakonik določa, da je kraj storitve kaznivega dejanja tudi tam, kjer je nastala prepovedana posledica. Zakon o kazenskem postopku določa, da je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno (analogno se določba uporablja tudi za tožilstvo).
…bučman, jst se pa ne strinjam., da je zemlja okrogla.
…pa kaj mi to pomaga.
Bilo bi dobro malo bolj temeljito prebrati kaj nam Blaž sporoča..
Bravo Blaž!
mirjana saj vsi že vemo, da si strastna rdečuhinja….saj je jasno vsem…ajde…
miši, daj mi mamico,.morda pa le ni čisto brezupno.
…konec, vsi vemo, da si plačan polpismenež, pa te moramo vseeno prenašati.
Q, ha, ha, ha, nisem ne plačanec ne polpismenež , ampak četudi bi bil polpismen in plačanec bi bilo to še vedno 100 krat bolje kot ne plačani, pismen RDEČUH…..ha, ha, ha,
Vse sem lahko, tudi idiot, samo ne nestrpni, maščevalni, zadrti RDEČUH….
konec,
deluješ kot diplomant nesojene kleriške univerje v Ljubljani.
pravi domobranček…
fašisti = komunisti
zame je to jasno, ko pa boš , ti panda splezal z drevesa mi povej in se javi…ha, ha, ha, ha,
Drži, Mirjana. In bistvo tiči v temle Blaževem stavku:” Ena tožilka torej v mednarodni preiskavi preganja osumljence korupcije, druga pa novinarja, ki je razkril korupcijo. Na kateri strani je generalna državna tožilka, ni težko uganiti.”
V taki državi živimo.
a, ja ne bodo komunajzerji učili kaj je pravna , evropska država?
Kdo pa? A nas bo mogoče sveta Barbara?
Isti, po tvojem, gnili pravni faks je končala kot Kresalova, enake ali celo iste profesorje ste imeli obe. Katarina se drži evropskih pravnih norm, Barbara je očitno doživela razsvetljenje (odtod nick name Sveta). Med njunima razumevanjema prava = Grand kanjon!
Katarinca je dosti mlajša od Barbare, ki je štrebala rimsko pravo še v trdem komunizmu, spreobrnil jo je njen razvpiti tožilski mentor Anton Drobnič, ki je zapustil prestolon Drobnič, velemojster iz Nove zaveze, ki bo RKC pomagal iz Rožmana narediti svetnika.
ANGIE, zdaj pa po neumnostih že prekašaš samega sebe!
angie..bingo! .)
kdorkoli samo ne ti, KONEC
angie, ne glede na vaša sprenevedanja in laži, jaz poznam Evropo precej bolj kot ti, mirjana , vem(da sem bolesten rdečuh) in ostal boljševiška DRHAL, tako, da ne mi govorit kaj naj bi bila pravna, evropska demokracija, ..posebno komunistični dediči nimate nič skupnega, ne glede na sprenevedanja in laži. Drhal ste in drhal ostajate, balkanske rdečuhe zanima Eu samo zato, ker je cash v komunistični titoslaviji zmanjkal….tako nehajte ga SRAT in KONEC.
Konec, a to pomeni tvoje slovo od vesti?
Končno!
moje slovo bo odvisno od mene, ne od vas rdečuhov….ha, ha, ha, …pa ja ne mislite, da lahko počnete vse kar si zaželite…..leto 1989 je že zdavnaj minilo, čeprav zgleda , da v vaših indoktriniranih glavah še ne.
sramotno pisanje IN KONEC
je pa zanimivo opazovati, kako priden ministrski ritolizec je tale rdeči pisun, to se vidi že po tem, da mu ostane veliko dreka v ustih…čeprav ministrskega.
bogi bogi konec — a tebi pa ne pustijo dreka niti vohat, kaj šele tiča od koga obliznit, ko bi ga iz tvojega anusa potegnil :)
Kaj češ, ni vsakemu dano zadovoljevanje strasti :)
ne razmišljaj tako pedersko, preveč pedersko….ha, ha, ha, a pa še nostalgični rdečuh….ha, ha, ha, sožalje…ha, ha, ha, ha,
ANGY je seanso iz sprevržene spolnosti tako doživeto opisal, da ni več nikakršnega dvoma, kako je pripravljen ustreči svoji eliti!
ANGIE se opravičujem!
V mislih sem imel NoMERCY!
Seveda je novinar ekspert za 66 člen,verjetno večji od vseh vrhovnih tožilcev…
Boljševistična nostalgična mrčes se je kot kaže za trajno naselila na VEST!Mankajo samo še živeči klavci in morilci.Biologija časa pa deluje neusmiljeno .
nekako te vidim med onimi drugimi - pridelovalci trupel :)
Stalinček, kje si bil pa prej?
Že od začetka smo zraven in krešemo kopja s tvojimi zmerjaškimi prijateljčki.
MALI STALIN, težka bo!
Po tebi je udaril sam cvet levičarske inteligence!
usrane..plenice si zamenjaj
Nej vam razložim: Kar je za Zalarja “lomljenje hrbtenice, je za Brezigarjevo “normalen pogovor vodje tožilstva s tožilcem”. Če tožilec vztraja pri svoji odločitvi nato vodja tožilstva po Zalarju, “pritiska na tožilca”, po Brezigarjevi pa, “da primer tožilcu nazaj v obravnavo”. Če še to ne zaleže, vodja tožilstva, po Zalarju, “tožilcu zlomi hrbtenico”, po Brezigarjevi, “preda zadevo v obravnavo drugemu tožilcu”. Jaaa, čisto kot solza. A res ne razumete, da oba govorita o isti stvari. Tako ste se pa vsi raztogotili, čeprav ste v resnici vsi na isti strani. In +komunisti in -komunisti. Pejte raj’š na pir, pa babe preganjat, če še lahko.
Tako, nekdo vam je pač moral oči odpret. Hahahahahahaha ha ha.
“naše” pravosodje - BRUHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH !
Zgaga je spet zadel žebljico na glavico in to dan pred dogodkom dneva - “tožilskim pučem”:
Sestanka med Zalarjem in vodji okrožnih tožilstev ne bo
Ljubljana, 14. januarja (STA) - Sestanka, ki ga je za petek z vodji okrožnih tožilstev sklical Aleš Zalar, ne bo. Vodje okrožnih tožilcev so namreč po današnjem kolegiju ministru sporočili, da se sestanka ne bodo udeležili. Moti jih, da bo sestavni del posveta tudi poročilo o nadzoru na ljubljanskem tožilstvu, katerega obravnavanje bi bilo po njihovem izven njihovih pristojnosti.
Vodje okrožnih državnih tožilstev so pravosodnemu ministru Alešu Zalarju tudi sporočili, da bi se bili posveta glede osnutka obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda pripravljeni udeležiti, če bi bil ta sklican pred samo izdelavo predloga obveznih navodil.
Sporočili pa so mu tudi, da so glede njegovega predloga stališče zavzeli na današnjem kolegiju vodij okrožnih državnih tožilstev in mu ga bodo posredovali skladno z določenim zakonskim postopkom.
Na ministrstvu za pravosodje so za STA povedali, da so z odločitvijo vodij okrožnih državnih tožilcev, da se ne bodo udeležili sestanka z ministrom, seznanjeni. Ob tem pa so pojasnili, da odločitev tožilcev v ničemer ne bo vplivala na izdajo navodil o izvajanju državnotožilskega reda s strani ministra.
Kot je znano, naj bi se Zalar z vodji okrožnih državnih tožilstev sestal zato, da bi na sestanku skupaj preverili, ali je predlog obveznih navodil o izvajanju državnotožilskega reda, ki ga je izdal po nadzoru na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ustrezen ali pa so v njem kakšne pomanjkljivosti.
ako/apo
14.01.2010 21:20
Glede na Zalarjeve nepremišljene politikantske izjave v zadnjih dneh nisem prav nič presenečen. Na tak način se politika ne bi smela vmešavati v pravosodje.
pomislite kakšno ZGAGO bi delala ZGAGA , če bi ISTO naredil prejšnji minister sturm njegovi……samo pomislite, kaj bi pisal PROSTITUT……
rdečuhi po defaultu ne MOREJO razumeti in doumeti PRAVNO in DEMOKRATIČNO DRŽAVO..IN KONEC
ti, po defaultu, ne razumeš ne enega, ne drugega in ne tretjega…edino kar zmoreš je pljuvanje po vsem in vseh, ki niso na kolenih.
in še to: v slovenščini uporabljamo sklanjatve in je prav:NE MOREJO DOUMETI PRAVNE IN DEMOKRATIČNE….V pljuvalski ihti ti tudi slovenščina odpove.
vem, da sem bolesten rdečuh……..kaj te tare? nisem napisal slovnično pravilno? se opravičujem…sem koga pljuval’ se opravičujem…….to pa še ne zanika dejstva, da ste rdečuhi nesposobni razumeti pravno in demokratično državo, ko seje razvila na zahodu.IN KONEC.
Brezigarjeva je strokovnjak na svojem področju.
Brezigarjeva je predvsem do skrajnosti spolitizirala in umazala funkcijo generlanega državnega tožilca, nemesis.
Yeah, whatever.
rdečuhi po defaultu ne MOREJO razumeti in doumeti PRAVNO in DEMOKRATIČNO DRŽAVO..IN KONEC
Bravo, zadeto bistvo demokracije.
Raziskovalni novinar.
my ass
@nemesis ;
seveda je, predvsem za skrivat svinjarije svojih frendov…predvsem enega!
BB se bo borila kot voljkulja.Sedaj se ji ne gre ali bo kandidirala za ministra, ali celo za predsednika države.Gre se ji za golo preživetje.Ali bodo njeni otroci postali tožilci ali drugorazredni advokati.To je sedaj bistveno vprašanje.Otroci pa”Mama, pusti naju že na miru!
kakšno golo preživetje, cepuzl zmešan.
Ona je do penzije vrhovna državna tožilka..v najslabšem primeru bo ustanovila Rožnati obroč kot Nussdorferca in prodajala meglo po televizjah.
Obama, ti se moitiš.Nima ničesar s čimer bi se pohvalila.Še otroci jo bodo zapustili, ker jim je zagrenila življenje zaradi svojega “prestiža”
razen tega,da je spravla v arest Grubeliča..EDINA do sedaj realizirana obsodba…
Ok, meni kot laiku ni jasno, kaj kaznivega je Berglund storil. Ker vidim, da ste prisotni pravniki, bo morda kdo znal razložit. Berglund je naredil oddajo, v kateri je s prstom pokazal na Janšo. To je zame stvar odškodninskih tožb, ne pa kazenskega pregona, pa četudi bi Berglund bi Slovenec in bi oddajo predvajali na TV Slovenija.
Opažam pa, da je nasprotnikom levice/zagovornikom janše vsem povsem jasno, da je Berglunda potrebno kazensko preganjat. Spet po drugi strani pa je Janša lani vložil cca 10 odškodninskih tožb, med drugim tudi proti Ropu, ki ga je obtožil dogovarjanja s Sanaderjem. V čem je razlika med Berglundom in Ropom ter drugimi? Zakaj proti Berglundu enostavno ni vložil odškodninske tožbe? Saj bi Berglund te dokaze moral predstaviti tudi v tem procesu, če bi želel svoje trditve utemeljiti.
Po moje je stvar v tem, da je v odškodninskih (civilnih) sporih krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. V konkretnem primeru bi moral torej Janša odškodninsko tožbo vložiti na finskem sodišču. Ker pa se mu verjetno za denar sploh ne gre, je vložil predlog za kazenski pregon. Glede na določbe kazenskopravne zakonodaje, ki sem jih navedel v svojih prejšnjih komentarjih, je po moje mogoče, da je za zadevo pristojno naše tožilstvo oz. sodišče.
Kazenska in civilna področja se v dejanskem stanu dostikrat prekrivajo. Nekdo lahko stori neko dejanje, ki je označeno kot kaznivo dejanje (npr. razžalitev), hkrati pa to dejanje predvideva tudi odškodninsko odgovornost storilca, ki se uveljavi z odškodninsko tožbo.
“Finsko državno podjetje je podkupilo predsednika vlade RS”
to je zadnji stavek v oddaji.Zastopim,da zate Janša ni bil predsednik vlade,ampak to je de facto bil.
povem z drugim primerom:
CNN : “Predsednik RS je iz OZN programa nafta za hrano prejel podkupnino.Dokaze za to smo pridobili iz Sovenije”
Si zamisliš reakcijo?
A zadeva lahko postane še bolj zanimiva, če se bo Magnus Berglund odločil za pregon vodje ljubljanskega tožilstva zaradi nevestnega dela v službi.
Toooo :)))
@Pris:
Hvala na razlagi. Mogoče še eno vprašanje. Razžalitev je napad na čast in dobro ime osebe. Kdo določa, da gre res za čast in dobro ime?:) Ker tale razžalitev men deluje bolj tk tk. Za mešanje megle.
@obama: Zame Janša ni bil predsednik vlade? Seveda je bil, samo volil ga nisem.:) Osebno mi je vseeno, če predsednika vlade ali države nekdo okliče za bedaka, da je prejel podkupnino itd.. Četudi sem ga volil, tega ne smatram kot napad nase kot nekateri očitno.:)
Pa ne narobe razumet. Obtožba je bila konkretna in si zasluži razjasnitev. Samo ne vidim v tem znakov kaznivega dejanja (seveda sem laik). Kot razlaga Pris, gre očitno za razžalitev.
Kaj pa je razžalitev? To je tud ena pravniška fora, brez zamere Pris:). Ker dejansko lahko js kazensko ovadim kolega, ko mi ta javno zabrusi kakšno žaljivko. Napadel je mojo čast in dobro ime. Ampak s tem nikamor ne pridemo. Niti ni Berglundov namen bil razžalitev Janše, ampak v prvi vrsti pokazati Fincem, kako posluje njihova orožarska državna firma. Šele sekundarnega pomena je bilo, da kao Slovencem pokaže, kakšnega šefa države imamo. Sodeč po njegovih besedah. Se je pa tega nerodno lotil.
Je pa jasno, če pride do kazenskega pregona zoper Berglunda, boste janševi volilci to razumeli kot nekaj, kar oprošča Janše v primeru Patrija vsake odgovornosti (četudi ni ničesar dokazanega do sedaj). Vglavnem, grda politična igra, pri kateri se zlorablja pravo in pravna država. To je moje mnenje.
btw., če bi zadnja informacija prišla v javnost, se temu ne bi niti najmanj čudil. Ne po vsem tem, kar berem vsakodnevno.:)
Jaz sploh ne vem, ali se v tem primeru Berglunda preganja zaradi razžalitve, ali zaradi suma kakšnega drugega kaznivega dejanja. Spekter kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime vključuje poleg razžalitve še obrekovanje, žaljivo obdolžitev, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja …
Razžalitev mora biti objektivno podana, torej ni dovolj, da se razžaljeni čuti osebno razžaljen, temveč mora biti storilčevo ravnanje tako, da je jasno, da v splošnem družbenem kontekstu, ki je uveljavljen na določenem območju, to pomeni žalitev. O tem po predložitvi vseh dokazov obtožbe in obrambe odloča sodišče.
Aja, btw, še zdaleč nisem Janšev volilec. ;)
Krucefiks, podpis.
zgaga je po vseh zansljivih informacijah že v zimskem skrivališču na Bazi 20,v domovanju in skrivališčih slovenskih krvavih rdečuhov.Deluje po znanih stalinističnih metodah:mi , komunisti smo ljudje posebnega kova!Izgrajeni smo iz posebne snovi!Zato bo strahopetec, ovaduh in špicelj zgaga zopet nekaj časa skrit in prikrit,do ponovnega vpoklica.In tekoči ovaduški račun se zopet polni!
Morda bo med tem spet kaj napisal za partizansko Svobodno misel.
Komaj čakam, da spet preberem kak njegov svobodomiselen članek.
Ti pa kar ostani pri svojih stalinističnih spletkah. Po pravici rečeno, bi se ti bolj prilegal nick: MALI HITLER
daj, daj, “mali” je čisto dovolj, še preveč!
Stalinček,
daj, vzemi si čas in preberi post, ki ga je zgoraj dodal android.
Ja Obama, res je spravila Grubeliča v Arest, pa bi morala tudi Malega Grubeliča, o tem pa ti nimaš pojma.
Kurčana?
Malo mi postaja jasno zakaj so naši tožilci neuspešni v preganjanju velikih nezakonitih dejanj. Ko se niso odzvali na poziv pravosodnega ministra so dali vedeti, da ga ne priznajo kot najvišjega uradnika v sodni veji oblasti. Torej hočejo verjetno svojega ministra (ali ministrico). Zanimivo bi bilo vedeti koliko vodij okrožnih tožilstev je postavila BB? Ker gre za sodno vejo strankarske barve ne bi smele vplivati. Kaj potem vpliva, da se dokumenti pomembni za obtožnice založijo, obtožnice zamujajo in preiskave tečejo tako dolgo, da zadeve pred sodiščem zastarjo. Na podlagi izjav v medijih je očitno, da BB podpira odpor proti ministru. Nisem pravnik, vendar mi je razumljiva in legitimna želja ministra, da pred izdajo uredbe o pravnem redu pozove na posvet odgovorne za ta red. Če jih nebi bi verjetno zopet nastal problem zato, ker jih ni. Razumi kdor more in hvala za takšne državne uradnike. Samo naj mi še nekdo reče, da smo odšli z Balkana. Mi prihajamo. Posebej pa me skrbijo gofljači, ki to podpirajo. Dobro, da imamo raziskovalne novinarje, ki si upajo dregniti v to sranje.
ivan, podpišem.
Zalar ne more tožilcem nič.Razen leta 45
kurčanovi udbomafijači se oglašajo …ha, ha, ha, ha, ha, ha,
bravo ivan,
žebljico na glavico!
Obama, povprašaj grosupelčane, kdo je Mali Grubelić.
pa ja ne da J….jej, jej, jej!
Vem. ni on, si pa blizu.