Vest

Stara dama z imenom Univerza je vselej rada skrivala svoja leta. A če so historiografi uspeli zaslediti datum njenega rojstva nekje v visokem srednjem veku, je nemogoče zanikati, da je Razsvetljenstvo nastopilo v funkciji plastičnega kirurga, ki je podobo in vsebino omenjene dame osvežil in pomladil.

Razsvetljenstvo in neoidealizem sta odločilno zaznamovala in preoblikovala naravo vednosti same, univerzitetno izobraževanje pa je ključno zaznamovalo in prispevalo k formaciji socialnih kategorij, kot sta bili inteligencija v Rusiji (inteligenca, intelektualci v preostali Evropi) in Bildungsbürgertum na nemško govorečih področjih. “Dolgemu devetnajstemu stoletju”, ki je razglasilo “smrt Boga”, je gospodoval “univerzalni intelektualec” (torej “pisatelj”, če verjamemo Foucaultu), a to obdobje je ob svojem izteku porodilo nemalo nasprotnikov: od Friedricha Nietzscheja, zgroženega nad pivskimi navadami vulgarnih dvobojevalcev nemških univerz, pa do vulgarnih, a nemara ne povsem neutemeljenih strahov, ki so svarili pred neuporabnim in potencialno nevarnim “intelektualnim proletariatom”.

Andrej Kurillo je podiplomski študent zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Posveča se raziskovanju zgodovine nacionalizma, politične zgodovine Slovenije in Jugoslavije v 19. in 20. stoletju, politični zgodovini militantnega katolicizma in protestantizma ter zgodovini mednarodnih delavskih gibanj.

Predavanje je potekalo 14. januarja 2010 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije«.