Špica arheologi - naselje iz obdobja koliščarjev
Pomembna najdba koliščkarskega naselja na območju Špice in Gruberjevega nabrežja.Obiskali smo tudi arheološko najdišče na območju Špice in Gruberjevega nabrežja. Tokrat se nismo pogovarjali z Jožico Hrustel, ampak s prav tako simpatično arheologinjo Matejo Ravnik.
18 x komentirano
Če je kdo nebodigatreba v tej družbi so to žličkarji ! MUZEJSKE DEPONIJE SE ZOPET POLNEJO S ČREPINJAMI !
žličkarji kot si si jih omenil so pomeben in sestavni del naše družbe saj nam oni največ povejo kakšna je bila naša zgodovina na dokazan način-črepinje marsikaj povejo……………
Rukar pač ne potrebuje zgodovine. On že zdaj živi v večni sedanjosti.
Pardon, večni prihodnosti.
zanamci bodo odkrivali kovinske količke,
ki jih je po ljubljani več kot 10.000
vzdolž npr. celovške ceste ob kolesarski poti jih je nekaj sto
zaradi njih se je poškodovalo precej kolesarjev
zakaj so jih postavili?
da je nekdo (raziskovalni novinarji na plan!)
zaslužil debele denarje
Rukar, pa si res ruknjen. Nomen est omen.
ANGIE, CARLOS, JUSTME@, ŠE TISTI DEL ZGODOVINE, KAMOR ŠE NEKATERIM SEŽE SPOMIN, JO NISTE BILI SPOSOBNI SPRAVITI V RED, KAJ ŠELE TAKO DALEČ NAZAJ ! NEKAKO JE PAČ POTREBNO OPRAVIČATI STROŠKE TEGA VELIKO PRE-DRAGEGA KRTINJENJA, POSREDNO IN DIREKNO !
Muzejske deponije so pa pre-polne teh črepinj, ki ne bodo nikoli ugledale luči in oči !
Saj sem vedel, da rad prebiraš Karla Rahnerja. Eminenten teolog je bil, to pa rad priznam.
@Rukar: v elektronski komunikaciji pisanje zgolj z velikimi črkami pomeni kričanje. Daj se no nehaj dreti, okej?
Včasih se mi zdi škoda časa in energije odgovarjati oziroma razlagati ljudem kot so RUKAR (in res, očitno zelo primerno in odgovarjajoče ime), ki očitno (še) niso dojeli poante tovrstnih prispevkov - in sicer obveščati ljudi, ki jih take in podobne stvari ZANIMAJO. Ampak vidim, da se še drugi trudijo gospodu dopovedati določene zadeve, zato naj do moj odgovor ne toliko namenjem rukarjem, ampak bolj v spodbudo takim, ki razumejo in spremljajo prispevke in si jih z veseljem ogledajo! Do naslednjičpa lep arheološki pozdrav!
p.s. Ali lahko vprašam RUKAR - kaj pa ti drugače počneš v življenju?
Kaj najrajši počnem, izzivam koz(e)le !
RUKAR, dovolj razumljivo si napisal, zato, tu pa tam koga ujeziš ! Vprašajte kakšnega gradbinca, investitorja, za koliko so se gradnje podražile in odgodile, zaradi teh žličkarjev, kot jih imenuješ !
Glede na celotno investicijo izgradnje objekta so stroški za predhodne arheološke raziskave običajno le nekajodstotne. Sicer se sliši veliko, ko se pri posameznih projektih omenjajo deset, tudi stotisoči evrov, vendar se nikoli ne omeni takoj zraven tudi celotne investicije.
In arheološke raziskave, kot del dograjevanja naše kulturne dediščine, so z zakonom določene. In vprašanja koliko stane arheologija so nekje na nivoju koliko stane parcela, izkop gradbene jame, jekleni nosilci, strešna kritina, zaščitna ograja ipd. Pač, je treba.
HRUSTEL JOŽEFINA, glede na investicijo, znašajo stroški ” krtinjenja” le nekaj odstotkov, tudi 10% , 20% , je ” le nekaj ” ! Poglejte Kongresni trg, kako dolgo bo vse podaljšalo ureditev in koliko zgradb naokoli (tudi Uršulinsko cerkev ) ste spravili v nevarnost, kjer je škoda že vidna ! Črepinje pa najdete res kjerkoli IN NEHAJTE BLUZITI !
TUDI CONTRERAS BI OSUPNIL, KO BI POZNAL TE ŠTEVILKE !
Dragi Kaktus, ne govorim o nekajdesetodstotkov. Se bom pozanimala in v bodoče napisala točen odstotek.
Ta odstotek pa raste zaradi neprimernih vremenskih razmer, zaradi katerih delamo pod najetimi šotori, z ogrevanjem in razsvetljavo, na izrecno željo naročnika.
In okoliške stavbe Kongresnega trga ne spravljamo v nevarnost mi, ampak tisti, ki gradijo garažno hišo. Globine našega izkopa so le nekaj metrov, medtem ko bo izkop za garažo nejak 10 metrov globok. In ne gre se za to, da nimamo kje drugje iskati “črepinj” in tudi se ne gre za črepinje. Sploh pa vem, da bereš komentarje na to temo in bi že moram kaj več vedeti kot to, da iščemo samo črepinje, ki se nalagajo v muzeju…
Kaktus, kako to, da si kar naenkrat postal tudi specialist za arheologijo?
V CELJU SE JE Z NEKAJLETNO ZAMUDO KONČNO ODPRLA NOVA KNJIŽNICA V VREDNOSTI PREKO 11 MILJONOV EVROV ! Ravno zaradi žličkarjenja, arhioloLOGOV, (črepinj in kovancev) ) , kaj drugega vrednega ni bilo ! Kovance še dandanes iščejo spretni potaplači, ki jih je še vedno v obilici, vsled kovnice, ki je bila v CELJU ! GRADNJA SE JE ZAVLEKLA SKORAJ ZA TRI LETA , STROŠKI IZKOPAVANJ SO SO PODRAŽILI OBJEKT , PO STROKOVNI OCENI ZA CCA 18% , PA IZRAČUNAJTE KOLIKO JE TO !
Sveži podatki o gradnji knjižnice v CELJU ! Stala je skoraj 12 miljonov evrov ( več kot dvorana “Zlatorog” in nogometni stadion skupaj ), toliko o temu danes “Novi tednik ” !
Torej gorja trditev bo kar držala !