3. februar, 2010 | Vesna Vravnik

Predlog zakona o slovenskem filmu in državne subvencije

Država ne bo več udeleženka pri dobičku, saj po novem zakonu ne bo imela statusa producenta.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Ministrstvo za kulturo je danes javnosti predstavilo osnutek Zakona o slovenskem filmskem centru, javnem skladu, ki ga je delovna skupina pripravljala eno leto. V predlogu je zapisano, da vložek države v film ne bi bil več razumljen kot investicija, temveč kot subvencija. Država torej ne bi bila več udeleženka pri dobičku, saj ne bi imela več statusa producenta. Subvencionirala bi lahko največ do 50 odstotkov filma, izjema pa bi bili mladinski in nizkoproračunski filmi - s proračunom 700.000 evrov.

Stojan Pelko je predstavil osnutek predloga novega zakona:

Vesna Vravnik

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
13 x komentirano
  • prostostrel je rekel/-la:

    Tega se ne da komenteriati, ker ni bila predstavljena vsebina zakona. V čem gre za prihodnost slovenskega filma in ne zgolj za sanacijo Sklada? Forma je zakon, kaj pa je bistvo novega pristopa?
    To, da po novem Filmski sklad ne bo producen? Saj to tudi zdaj ni bil, pa je bilo vse narobe.

  • majstr je rekel/-la:

    to pomeni da bodo producenti dobili denar od drzave za svoje projekte in sklad ne bo dobil nic, drzava nic
    skratka vpliv producentoc se veca in njihova odgovornost manjsa
    super
    verjetno bo marjetica vesela njeni producenyi pa se bolj

  • majstr je rekel/-la:

    hahahah pa saj ni normalen ta tip
    naj pokaze stevilke koliko je kateri producent vlozil svojega denarja v projekte
    denar dobijo od sklada ali eu , nikoli pa iz svojega, razen v redkih izjemah
    ali je sploh Pelko kdaj videl kako pogodbo na skladu

    slovenski film po letu 1985 j= molzenje drzave za denar
    sorazmerno z vecanjem sofinanciranja se niza kvaliteta filma

  • prostostrel je rekel/-la:

    Verjetno gre točno za to (ena producentka je že navdušena)- molžo davkoplačevaskega denarja brez kakšnih koli obveznosti! Producent bo denar pobral, si izplačal honorar, kril stroške, po pogodbeni obveznosti morda celo dokončal film, potem pa ne bo imel do Sklada-države nobenih finančnih obveznosti več. Zakaj pa bi se sploh potrudil spromovirati svoj film in ga plasirati v kino, če bo imel itak že vse plačano?! To je slabše kot državna produkcijo, ko so imeli državni producenti tudi odgovornost za uspešni plasma filma.
    Od EU so slovenski filmarji videli bolj malo denarja, ker se jim ne ljubi prijavljati na zahtevne razpise.Doma je najlepše: poznati moraš predsednico nadzornega sveta, pa gre tvoj projekt naprej. Tudi direktor in progrnske komisije niso problem, a ne. Se jih pač zamenjuje dokler ni izbrana taka komisija in tak dirketor, da so izbrani pravi projekti. Pri nas uprava in strokovne komisije ne izbirajo projektov ampak producenti in njihovi projekti izbirajo upravo in komisije. Ste se morda zdajle vprašali, kdaj ste nazadnje videli res dober slovenski film? Upravičeno.

  • Emilijan je rekel/-la:

    Intermezzo - a to ste pa zgrešil, da bo dobil največ 50% od slovenskega sklada ?

  • prostostrel je rekel/-la:

    Ne, nismo zgrešili. ker to ne velja za umetniške in nizkoproračunske filme, kar pa je v Sloveniji praktično vsa produkcija: umetniška in nizkoproračunska namreč! Poleg tega pa je finančna konstrukcija projekta zelo relativna zadeva in je prikazanih 50% proračuna ponavadi v resnici mnogo več, če se vkalkulirajo razni, ponavadi ogromni (fiktivni) honorarji, pri katerih ni nobenih zakonskih omeitev, v prikazu stroškov so ponavadi producenti mnogo bolj kreativni kot so sami avtorji filma.

  • majstr je rekel/-la:

    problem je v tem da se financna konstrukcija prikaze kot da gre samo za 50%
    in da se financira komercialne filme kot da so umetniski
    dragi moji papir vse prenese
    potem se pa se fiktivne vlozke prikaze media in eurimages razpisom in ne samo dobis vse kar rabis za film ampak celo mastno zasluzis
    medtem ko so nekateri producenti vec let dolzni po usivih 300 eurov ljudem iz ekip
    sami dobijo 10% producentske provizije- ce je film 700.000, 00 eur > dobijo 70 tisoc na svoj racun ker so pac producenti
    to pomeni da ce jim rata samo en film na leto nardit lahko v slo zivijo kot bogovi in si medtem z sofinanciranjem drzave kupujejo lastno snemalono opremo s katero potem stancajo reklame za se vec denarja

    ps
    to vse ni verjetno ampak to je stanje slov. “umetniskega filma”

    • prostostrel je rekel/-la:

      Ta zakon bo očitno sedanje stanje, ki ščiti in redi priviligarne producente, še poslabšal. Ni čudno, da ena izmed njih že vnaprej lobira za zakon. Druga plat te medalje pa je nova vloga televizij. Očitno je nekdo poskrbel, da se je preplonkal del francoskega zakona o CNC, vendar tam imajo “strokovnih” komisij, ki bi poskrbele, da se bo avtomatično izpumpani denar od neke komericalne TV (seveda bo to v največji meri Pro plus oz. Pop TV) vračal nazaj v filmsko podukcijo v skladu z njihovim “strokovnim” prepričanjem o umetniškem poslanstvu posameznega projekta. Francija ima avotmatsko podporo produkcije glede na uspešnost posameznih prijaviteljev-prducentov, glede na višino zaslužka, vračila denarja iz eksplatacije filma, o čemer ta famozni predlog zakona sploh ne govori!!!

  • Vesna Vravnik je rekel/-la:

    Podrobnosti in celoten osnutek zakona je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/2104/5822/ed054c8643/

  • majstr je rekel/-la:

    hvala vesna
    vse to je super ampak te stvari je treba znati brati
    in jih aplicirat na sedanjo “umetnisko” prakso v sloveniji
    jedro problema so :
    a. obveznosti producentov drzavi ker jim je ta denar dala- jasno je da jih nocejo in se jim spretno izogibajo- to je vecina njihovega dela

    b. kdo in kako bo odlocal ali je film umetniski ali komercialni projekt????
    prakticno skoraj nemogoce izvesti!

    logicno bi bilo da ce drzava-davkoplacevalci to financirajo preko poudarjam privat firm producentov ki za ta namen posodijo stevilko svojega racuna , da potem tudi drzava-davkoplacevalci nekaj dobijo za to
    ce je vse kar lahko dobijo nazaj izdelek na nivoju estrelite, petelinjega zajtrka ali slovenke
    potem je zal to vse skupaj brez smisla
    ni stroke in ni znanja, gre se za denar in za nacin kako si ta denar prisvojit in vzdrzevat staus quo
    razen petelinjega zajtrka ki je cista komerciala in marketinsko podprt izdelek noben film nima niti obiska da bi se sredstva produkcije povrnila!!!
    ce se moramo zatekati trikom kot je severina in pr agencije da ljudi privabimo gledat film potem je to vse skupaj zalostno

    pomembna je tudi vloga distributerjev in kolosej kinomatografov ker imajo prakticno monopol in ce znjimi nimas pogodbe pac ne bo nobeden v sloveniji videl filma tudi ce je najboljsi na svetu :(

  • Navadni uporabnik je rekel/-la:

    še ena brca v prazno. naj ta Sklad že ukinejo in nehajo zapravljati NAŠ denar.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Nekoč sem v sliki in besedi prebral tole šalo.

    Dojenček neutolažljivo joka v materinem naročju. Ko ga vprašajo, zakaj je tako žalosten, je med hlipanjem odgovoril: vsakdo že lahko snema filme, le jaz jih ne smem!

Komentiraj