Vest

Elena Pečarič je rekel/-la:

Parlament pridobiva nove pristojnosti v odnosu do Komisije

Evropski poslanci so potrdili predlog okvirnega sporazuma, ki ureja odnose med Parlamentom in Komisijo. Predsednik Komisije Barroso je podprl večino parlamentarnih zahtev, ki odražajo novo vlogo Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo.

Okvirni sporazum ureja vprašanja, kot so politične pristojnosti, medsebojni pretok informacij in usklajevanje pri izvajanju zakonodajnega postopka. Predstavniki obeh institucij so se o vsebini dokumenta dogovorili konec januarja, poslanci pa so ga v torek potrdili z veliko večino.

Na predhodni plenarni razpravi je predsednik Parlamenta Jerzy Buzek izrazil zadovoljstvo, ker je bilo glede sporazuma doseženo široko soglasje: “S tem smo še dodatno utrdili način našega delovanja, sporazum pa je dober temelj za uspešno sodelovanje med dvema pomembnima institucijama Unije v naslednjih petih letih.”

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je tudi podprl predlog sporazuma in z zadovoljstvom nad doseženim soglasjem poudaril, da naj “instituciji dvigneta svoje partnerstvo na novo raven, ki bo odražala Lizbonsko pogodbo in skupaj oblikujeta Evropo.”

Enaka obravnava Parlamenta in Sveta

Komisija se s sporazumom obvezuje, da bo spoštovala temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, zlasti glede dostopa do sestankov in posredovanja prispevkov ali drugih informacij o zakonodajnih ter proračunskih vprašanjih. Še posebej naj bi zagotovila tudi vse informacije in dokumentacijo o svojih srečanjih z nacionalnimi izvedenci.

Poslanci so zahtevali tudi večjo odgovornost Komisije kot izvršnega organa in Komisija bo podpirala Parlament pri prihodnjih pogajanjih o Evropski službi za zunanje delovanje, da se zagotovi polna odgovornost te službe, vključno s preglednim postopkom za imenovanje posebnih predstavnikov in veleposlanikov.

Po vzorcu sedanje ureditve časa za vprašanja predsedniku Komisije, se bo v dnevni red plenarnih zasedanj Parlamenta kot stalna točka uvedla tudi ura za vprašanja komisarjem, vključno s podpredsednikom za zunanje odnose in visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Če bo Parlament predsednika Komisije pozval, naj izreče svoje nezaupanje posameznemu članu Komisije, bo moral predsednik resno premisliti, ali bo zahteval odstop tega člana ali pa bo moral na naslednjem zasedanju Parlamenta pojasniti, zakaj tega ni storil.

Več pristojnosti parlamentarcev ob zakonodajnih pobudah

Sporazum tudi določa časovne roke glede zakonodajnih pobud iz Parlamenta. Komisija bo tako morala v treh mesecih po sprejetju zakonodajnega samoiniciativnega poročila poročati o konkretnih ukrepih, ki jih sprejme po prejetju takšne zahteve. Najkasneje v enem letu bi morala podati zakonodajni predlog ali pa ga uvrstiti v svoj letni program za naslednje leto. Če predloga ne poda, mora Evropskemu parlamentu podrobno pojasniti razloge za takšno odločitev.

Komisija se bo odslej posvetovala s Parlamentom o uporabi tako imenovanega “mehkega prava”, tam, kjer je to primerno in upravičeno. Prav tako bo morala obveščati poslance o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev, sproženih na podlagi uradnega opomina.

Vloga Parlamenta v mednarodnih pogajanjih

Komisije bo poslancem zagotavljala informacij na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih (vključno z opredelitvijo pogajalskih smernic), zlasti o trgovinskih zadevah. Predsedniku parlamentarne delegacije pa bo imel na pomembnih srečanjih status opazovalca.

Dodatna okrepitev vloge Parlamenta je še zaveza Komisije, da si bo pred sprejetjem letnega delovnega programa na srečanjih s konferenco predsednikov političnih skupin Parlamenta ter konferenco predsednikov parlamentarnih odborov prizadevala za oblikovanje skupnega razumevanja med institucijama.

Ga jaz je rekel/-la:

Izgleda, da se eu poslanci kar mal bojijo tvojih vprašanj. Mogoče zato, ker ne znajo odgovort!

Elena Pečarič je rekel/-la:

Strasbourg, 10. februar 2010

SWIFT: poslanci zaskrbljeni glede varstva podatkov

V razpravi o začasnem sporazumu o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ameriškim pravosodnim organom prek sistema SWIFT, ki je bila na dnevnem redu v sredo popoldne, je večina predstavnikov političnih skupin večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega varstva osebnih podatkov ter pravnih posledic, ki bi jih prinesel sporazum.

Predstavnik ELS, največje politične skupine v Parlamentu, je dejal, da je Svet ob tem vprašanju sicer povlekel nekaj ohrabrujočih potez, vendar je bilo to tudi vse. Skupine S&D, ALDE, Zeleni/EFA in GUE/NGL so se jasno izrekle proti sklenitvi sporazuma, skupina EKR pa bi želela več časa za razmislek. Glasovanje o predlogu bo v četrtek opoldne.

Poročevalka Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE, NL) se strinja, da je uporaba finančnih podatkov nujna v boju proti terorizmu, vendar pa po njenem mnenju Svet glede varovanja teh podatkov ni bil dovolj odločen. Obžalovala je, ker evropske službe za zbiranje finančnih informacij “še naprej delajo usluge ZDA, vendar ne dobijo nič v zameno”. Prepričana je tudi, da določila o prenosu in shranjevanju podatkov, ki jih predvideva sporazum, niso sorazmerna.

Predstavnik španskega predsedstva, notranji minister Alfredo Pérez Rubalcaba, je dejal, da je sporazum “dragocen instrument, ki bo v pomoč pri preprečevanju terorističnih napadov”. Besedilo naj bi vsebovalo zagotovila za uspešno varovanje podatkov, izrazil pa je tudi željo, da bi Parlament in Svet sklenila medistitucionalni sporazum, ki bi poslancem olajšal dostop do zaupnih dokumentov. Ob koncu razprave je minister poudaril, da ne more predlagati novega začasnega sporazuma, želi pa si spet nastopiti pred poslanci čez nekaj mesecev, ko bo lahko poročal o pogovorih z ameriškimi oblastmi in si zato si želi več časa.

Komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je ocenila, da sporazum ne bi koristil le ZDA, temveč vsem stranem, kar je pokazalo tudi posebno poročilo, ki ga je za Komisijo pripravil Jean-Louis Bruguière, nekdanji sodnik z izkušnjami v boju proti terorizmu. Poročilo naj bi potrdilo, da je sporazum koristen pri zbiranju podatkov v boju proti terorizmu, zavrnitev predloga v Parlamentu pa bi pomenila “grožnjo za varnost evropskih državljanov”.

Predstavniki političnih skupin

“Zavzemamo se tako za varnost, kakor tudi za državljanske svoboščine in varstvo podatkov,” je v imenu svoje skupine povedal Ernst Strasser (ELS, AT). “EU ima z ZDA dober partnerski odnos, ampak način, kako smo dobili to besedilo, se nam ne zdi razumen in je nesprejemljiv. Svet je sicer povlekel nekaj ohrabrujočih potez, vendar je bilo to tudi vse”

Martin Schulz (S&D, DE) meni, da je bil podpis sporazuma “napaka vlad članic Unije, ki so mislile, da jim ga bo uspelo spraviti skozi brez kritik, čeprav krši temeljne pravice (…) Kakšno bo shranjevanje podatkov, kako bo urejen dostop, kdaj bodo podatki izbrisani? Gre preprosto za slab sporazum, ki ga ne smemo podpisati.”

Sophia In’t Veld (ALDE, NL) je odločitev o sporazumu SWIFT označila kot eno ključnih za Parlament in pri tem ne sme biti dvomov, da bi lahko šlo za varnostno luknjo: “Podpremo lahko samo bistvo sporazuma in postopke, ki jih predvideva, vendar pa so odgovori, ki nam jih daje Svet, nezadostni. Naši volivci imajo pravico vedeti, da jemljemo vprašanje varstva podatkov zelo resno in ne potrjujemo odločitev Sveta kar avtomatično.”

“Začasni sporazum moramo zavrniti, ne pa samo preložiti glasovanje,” je prepričana Rebecca Harms (Zeleni/EFA, DE): “Ne smemo podpreti sporazuma, če smo tolikokrat ponovili, da pomeni kršitev naše zakonodaje. Sramotno je tudi, da Svet ni pripravljen na konstruktiven dialog z nami, ameriški kolegi pa so.”

Timothy Kirkhope (EKR, UK) je izrazil jezo zaradi načina, kako se Svet obnaša do Parlamenta: “Naša pravica do soglasja ne sme biti zlorabljena za dajanje alibija za nazaj. Od Sveta in Komisije končno dobili zagotovila glede varstva podatkov, vendar zdaj rabimo mi več časa pred nadaljevanjem postopka.”

Lothar Bisky (GUE/NGL, DE) je poudaril, da je bil sporazum sprejet na sumljiv način, izvajanje pa je hotelo zaobiti Parlament: “Od nas se je pričakovalo, da bomo kar prikimali Mali Sestri Velikega Brata - gospa Clinton je namreč prepričana, da nas lahko pregovori o zadevi, pri kateri sicer nasprotujemo svojim lastnim vladam.”