Vest

Razprava o TEŠ 6 je smiselna le v okviru razprave o podnebni in energetski politiki Slovenije. V slovenski energetski politiki je ponavadi izhodiščno vprašanje, kako zagotoviti poceni energijo za naraščajoče potrebe gospodinjstev in gospodarstva. Takšno izhodišče je v danih razmerah popolnoma nesprejemljivo, saj ne ogroža samo podnebno-energetskih ciljev Slovenije, temveč tudi razvojne priložnosti naše države.

V tej luči je obravnava scenarija s TEŠ 6 nesmiselna brez primerjave z alternativnim scenarijem, ki bi odgovoril na vprašanje Kako kar se da zmanjšati našo energetsko potratnost in preostalo potrebno energijo proizvajati iz obnovljivih virov energije. Ker takšnega scenarija vlada ni pripravila, je težko postaviti pametne argumente v prid ali proti TEŠ 6. Predsednik vlade je sicer lani obljubil pripravo takega scenarija, kar je storil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, toda do sedaj še ni ne duha ne sluha o alternativnem scenariju, medtem pa se pogovarjamo, kot da sta projekta TEŠ6 in NEK2 edina med katerima moramo izbrati.

Ne samo, da je takšna razprava popolnoma brezplodna, je tudi zavajajoča za javnost. Predstavniki TEŠ v različnih situacijah prikazujejo različne načrte in podatke. Precej nejasna je usoda bloka 5, javnost pa se zavaja tudi s podatki o tem, da naj bi se izpusti zaradi TEŠ6 zmanjšali. Specifični izpusti na proizvedeno enoto elektrike se bodo zagotovo zmanjšali, količina celotnih izpustov pa je povezana z nejasno usodo bloka 5: če se slednji zapre, bo prišlo do zmanjšanja izpustov, sicer ne.

Še najbolj negotova je finančna slika projekta, ki se je od leta 2006 podražil za 500 milijonov evrov. Prvotna ocenjena vrednost investicije je bila 600 milijonov evrov, sedaj je investicija ocenjena na 1,1 milijarde. Že pri tej ceni je projekt ekonomsko težko upravičljiv, seveda pa ni nobene garancije, da končna cena ne poskočila še na višjo številko.

Zanimivo je, kako deluje naša država: ko je treba najti denar za tehnologije prihodnosti ali zmanjševanje porabe energije in s tem tudi računov za energijo, tega denarja ni, za fosilne tehnologije, ki nas uklepajo v preživete modele razvoja, pa je na voljo neskončna količina denarja.