O študentskem delu, Boris Meglič
Ker smo v Sloveniji že vsi pozabili, kaj to študentsko delo sploh je.Definicija študentskega dela:
Ker smo v Sloveniji že vsi pozabili kaj to sploh je, naj študentsko delo najprej opredelim:
Študentsko delo je predvsem sezonsko. Študentsko delo je tisto, po katerem podjetje povprašuje ob enkratnem obsegu povečanih naročil. Študentsko delo je tudi tisto, ki se opravlja stalno, a v premajhnem obsegu, da bi zaposlili dodatnega polno zaposlenega delavca. In ja, študentsko delo bi naj ob tem, da imamo javno šolstvo študentu služilo zgolj kot neke vrste žepnina – za priboljšek in ne za standard torej. Sicer je smiselno vprašanje, ali res potrebujemo javno šolstvo, če to evidentno ne omogoča šolstva vsem.
Nepravilnosti na trgu študentskega dela:
Na glas povejmo, študentje, koliko napotnic smo že »posodili« neupravičenim koristnikom takšne oblike zaposlovanja. Povejmo, kako je možno, da tudi do 80% oglasov za študentsko delo zahteva polni delovni čas. Odgovor je sledeč: študent se vpiše na fakulteto, država ob tem zanj odšteje približno 3000 € in to zgolj za to, da ta »študent« dobi status za opravljanje dela neobdavčeno in konkurenčno prednost pred tistimi, ki takšnega statusa nimajo. Super, ni kaj. Ob predpostavki, da je polni delovni čas in študij hkrati nemogoč je edina možna drugačna razlaga le ta, da namesto študenta to delo opravlja nekdo, ki za to nima pravice. Če pa predpostavka ne drži, naj tudi vsi delavci podaljšajo svoje delavnike za dve uri in bo to še vedno manj od študentskega angažmaja, Slovenija pa bo bogatejša.
Omejitve na trgu splošnega dela:
Omenil sem že konkurenčno prednost pred tistimi ki nimajo študentskega statusa. Ne gre le za davčne obremenitve. Gre tudi za predolge odpovedne roke (zaradi katerih se podjetje ni zmožno hitro prilagoditi), nemogoče pogoje za odpuščanje (zaradi katerih se podjetje sploh ni zmožno prilagoditi), bajne odpravnine (ki podjetje dodatno ugonabljajo takrat ko to rešuje likvidnostne težave) in stroške povezane z delom (bolniške, malica, prevoz na delo), ki bremenijo le redno delo.
Predlog rešitve:
Študentsko delo je potrebno omejiti na 100 ur dela mesečno .Do tu torej motivirajmo, od tu pa demotivirajmo. Prvih 50 ur naj se torej obdavčuje kot se je doslej, drugih 50 tako kot pri oblikah rednega zaposlovanja, vse morebitne nadaljnje ure pa v skladu s predpisano najvišjo možno stopnjo davka na dohodek, pri čemer polni delovni čas tudi študentu štejmo v delovno dobo. …Še pomnite tovariši (bistvo motivatorja progresije pri davku), kdor ima, ta naj da!
Boris Meglič, študent ekonomije
Nekaj se je pa pozabilo… kaj pa tisti, ki delajo zato, da si plačajo najemnine v tej gnili ljubljani? Ker bi se morali drugače voziti 100, 200 ali več kilometrov daleč v svojo “sobvencionirano” šolo s strani države. Kurac pa subvencionirano, nekatere boljše šole je treba še zmeraj plačati… Denar bo pa kdo dal? Starši? Ker imajo že res tako dobre plače na pragu minimalnih plač (tista povprečna plača 1000€ v Sloveniji je en drek - če ma nekdo 7jurjov plače, 100 folka pa 400evrov). Da pridnega študenta zakriditirajo doživljensko. ALI še slabše, od svojega pridnega študenta zahtevajo plačevanje najemnine v lastnem domu…
Obstajajo študenti ki 8ur delajo, 8ur hodijo na faks in preostalih 8ur spijo. Zakaj? Ker
želijo nekaj postati v prihodnosti, čeprav za ceno uničene “študentske svobode”.
Seveda so pa povsod tudi izjeme, ki posojajo napotnice… itd.Ampak se je treba vprašati, ali na tisto posojeno napotnico dela 40letn-nesposoben-najti-redno-službo-idiot, ali študent, ki mu je pač 3jurje evrov letno premajhen dohodek za plačevanje stroškov preživetja…
To se vse dogaja, ampak očitno pisec zgornjega članka takih ljudi ne upošteva… in na koncu bodo/bomo nafukali tisti, ki smo pravični. Hvala lepa.
Tudi ko študentskega dela ne bo več, bodo študentje lahko delali.
Jp, studentke bodo dale noge narezn… Kaj pa studentje?
bodo ritko nastavili
JE ŽLAHTA TO OD TISTE POSLANKE SD-eja, ki je polna skrbi za usodo družinskega zakona ! Teško je namreč verjeti, da kdo drug pride zraven do “ŠOU” pogače , kot levosučni ! SE MORDA MOTIM ?
Meni se zdi ta (sicer legitimini) predlog slab, ker še vedno ohranja sam pojem študentskega dela. Menim, da je takoimenovano študentsko delo čisto navadno “malo delo”, pri čemer so zdajšnji predlogi o njem nekoliko preveč restriktivni. Morali bi dopuščati tudi delo tistih, ki so že zaposleni (second job). Meni se zdi bistveno bolj pomembno, da se
1) Promptno uvede virtualne pokojninske račune in hkrati ukine pojem delovne dobe. Tudi malo delo šteje, saj bi bilo ustrezno obdavčeno in bi prispevalo v to blagajno.
2) Da je zaposlovanje preko sistema “malega dela” le marginalno bolj ugodno za delodajalca, hkrati pa mu fleksibilnost odpuščanja prinese tudi volatilnost njegove delovne sile: delavec mu enostavno pobegne v boljšo službo takorekoč čez noč.
3) Šole, ki jih je mogoče opraviti “ob študetnskem delu” naj promptno izgube vsa družbena sredstva.
4) “Malo delo”, kolikor je namenjeno TUDI študentom, naj bo predvsem način knjiženja določenih prihodkov, ki bi jih študentje dobili za delo, ki ga opravljajo zlasti pri praksah ali podaljšanih praksah v okviru poklica, za katerega se izobražuje.
5) Študentski status si zaslužijo samo tisti, ki so sposobni doštudirati: po intelektualnih sposobnostih in tudi po delovni vnemi. Vse ostalo je materialni balast za šolo in balast zahojene ambicije debilov, ki mislijo, da jim pripada diploma, če so kdaj prestopili prag neke podeželske Alme Mater.
Dokler se to ne sprejme pa je treba PROMPTNO:
1) Ukinejo se potrdila o šolanju. Univerza je dolžna javno objaviti davčne številke vseh vpisanih. Glede na to, da je vpis v letnik (To bi bilo treba zelo hitro reducirati na vpis v semester, vsaj za 1. letnik) je treba vsaj sproti brisati umrle (zaradi nesreč in seveda tiste, ki umrejo od lakote, ker niso dobili študentskega dela).
2) Davčni uradi, kadrovske in ostale službe zajemajo te podatke in dnevno kontrolirajo, da se nihče ne “šlepa” na tuje podatke ali da s “ponarejenimi potrdili o šolanju” vleče študentske gaže.
3) Inšpekcija za delo opravi tedenski ali vsaj mesečni elektronski zajem statusa vseh zaposlenih via davčna številka. Jasno centralizirana baza z ustrezno varnostno redundanco in majhno latenco.
4) Promptno ukrepa v primeru neskladij.(Razčisti dileme, preveri napake, odpravlja zastoje in seveda tudi kaznuje kršitelje)
NO, potem se pa začnemo pogovarjati o resnejših problemih.
Prjatu Meglič mora še izumiti model, ki bo dejansko izvedljiv (pa ne v stilu evidence kot jo predlaga Svetlik za 3,300.000 EUR). Narava študentskih del je v resnici bolj fleksibilna kot izgleda in jo je praktično nemogoče dnevno spremljati. Nemogoče, ker DURS nima ustrezne programske podpore, ker plačila in obračuni prihajajo za že opravljene stvari in ne vnaprej, ker posamezen študent v povprečju na leto zamenja več kot 6 delodajalcev oz vrst dela…
Smiselen je večji nadzor pri delodajalcih (goljufe kaznovati) in obdavčitev nad nekim (politično izbranim) zaslužkom z dohodnino…
Težave so ponavadi v podrobnostih, tako je tudi pri tem področju. Tudi če se sprejme zakon o malem delu ne bo nič rešenega, ker ostalih 26 (xy) zakonov in podzakonskih aktov ne bo usklajenih. Da o informacijskih platformah sploh ne modrujem..
Tako da se da pričakovati na tem področju veliko zmede, besa in nejevolje… Finančni učinek za državo in nova delovna mesta za državljane?! Žal ne. Da ne bo pomote, po naravi sem optimist.
Žal študentsko delo oz. zaslužek že dolgo ni žepnina. In ja, JE možno 8 ur delat in redno hodit na predavanja.
Vzamite primer prekmurskih študentov; oba starša (bila) v Muru, denar ne zadošča niti za tekoče stroške kaj šele za kaj več.In ti naj financirajo otroku-študentu študij v Mariboru ali Ljubljani (v prekmurju ni fakultet za tiste ki ne vedo).
“nima kruha” pravi: “In ja, JE možno 8 ur delat in redno hodit na predavanja!”
Ja, če imaš mirno nočno obrt, potem res lahko hodiš na predavanja, ampak mogoče pa res samo to, ker te bo rit bolela in ne boš mogel niti nanjo sesti. Ok… pretiravam.
“Hoditi na predavanja” … ni isto kot študirati. Predavanja so približno 1/3 potrebnega vloženega časa v študij in morda petina vložene “energije”. Kje so praktikumi, kje je priprava na predavanja, kje priprava na praktikume, kje je pisanje in poprava poročil? Bolonjski sistem bi moral tudi uvesti možnost kvečjemu enega ponavljanja izpita. Drugič padeš odpadejo krediti za tisti predmet, pika. Nimaš dovolj kreditov za presto letnika… nimaš statusa, imaš pa paniko. Študent, ki v enem letu pade na dveh različnihi izpitih se pogovori s komisijo, ali je sploh še smiselno, da nadaljuje študij. En prepis ali ponavljanje naj še bo, potem se pogovarjaš le še na zavodu za zaposlovanje.
Predlog za delitev po urah takoj odpade, ker je možna zloraba takoj tu: za tistega, ki dela več ur, se mu jih pač obračuna manj, a po višji postavki.
Kakorkoli obrnemo, najboljša rešitev je “malo delo”. Hkrati pa je treba uvesti dolgoročne državne kredite za študente.
@Zbik, dej ne prodaji bučk.
Kot samospoznanega nafukanca te moram opozoriti, da ne boš nafukal le s tem, da ne boš “mogel delati”, ampak v tem, da boš dobil ničvredno potrdilo o izobrazbi. Če ti delo na fakulteti dovoljuje še 8-urni delavnik, potem si bodisi genij bodisi blefer; glede na to, kako pišeš, je prvo izključeno. Da te ni sram blebetati o “izjemah”, ki da goljufajjo. Že sama organizacija in vse subsidiarno, kar je v zvezi s študentskim delom je ena sama velika izjema, ki jo je treba eliminirati, ostalih izjem sploh ne bi smelo biti. Da se resna vprašanja sploh lahko zastavijo.
Kar se pa nasveta tiče, prijazno (za)vračam!
@Zbik, se ti sploh poslušaš? Ali si tok samovšečen egoist, ki gleda le na svoje izkušnje (s bohve kako izobrazbo - če jo sploh imaš) in si misliš, da si boga prijel za jajca, ker se lahko znašaš nad študenti, ki zmorejo ALI imajo možnost sočasnega študija in študentskega dela. Če misliš, da so vsi faksi/šole le celodnevno drkanje v glavo nepomembne vsebine, od katere je večina v pravi službi ne boš nikoli več rabil, se gladko motiš.
In mimogrede, jaz sem gladko naredil višjo šolo ob dveh študentskih delih in še izpit za avto mi je uspelo naresti. Šole nisem popolnoma nič zanemarjal, tudi diplomska je bila narejena v roku. Še danes ti znam obnovit IN nakazat vso znanje, ki sem ga prejel… oh wait, na mojem blogu lahko najdeš vse moje reference za dokaz. In lahko rečem, da na šoli pravzaprav nismo tolmačili nepotrebne literature, ampak le tisto, kar se potrebuje za praktično delo - za šiht!
Za svoje šolanje sem moral precej tudi plačati, ker ni popolnoma subvencionirana, kot večina ostalih državno podportih ustanov. Tudi za izpit za avto sem mogel nekje zaslužit. Povej mi, lahko običajen študent s podporo staršev, ki komajda presegajo minimalno plačo, naredi kaj takega? Samo sanja lahko o tem. In da ne omenjam, da je treba tudi ostati na tekočem s tehnologijo (sposobnim računalnikom in a/v opremo), če hočeš nabirat reference pri iskanju željenega šihta.
Zbik, ti si en trot. Resno.
DJ, dej še obelodni, katero višjo šolo si naredil, da se skupaj malo posmejimo …
Takoj ukint vse! Če banda nesposobna lena ušiva ni zmožna izvajat kontrole, najbolje, da ukinemo vse, ni nobenega zagotovila, da bi sploh kdaj karkoli znali delati - kot iz kruha drek…
(študentsko delo je že zdaj precej nesmiselna zadeva - so pa obstajali nekoč dobri stari časi)
Pa nabit še več davkov vsem normalnim ljudem, ki dejansko kaj proizvajajo!
In bomo vsi lepo začeli delati na črno ali na sivo…
Državna politikantska pasjefukaška banda pa naj pocrka v dolgovih, če jih ne bomo že prej sežgali na grmadah…
Prva stvar, ki jo je potrebno ukiniti so “privatni” študentski servisi.
Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje bi bilo smotrno pobirati skozi drug tip davkov, da je lahko vsako delo, ne glede na čas trajanja, obremenjeno le s pokojninskimi prispevki.
Študentsko delo lahko ostane, je lahko čisto malce ceneje od običajnege, velikih razlik pa ne sme biti.
V tem trenutku je ta tip dela izključno potuha delodajalcem, ki se tako izognejo kopici stroškov in odgovornosti, ki izhajajo iz drugačnih tipov dela.
Znano je predvsem to, da se tile izpostavljeni funcionarji preseravajo , tudi hvalijo in podijo, po vseh dragih, eminetnih klubih, na tuj račun ! Mnogi pa še za sendvič nimajo !
Tako se dela:
http://www.delo.si/clanek/99643
Požgat bando kradljivsko!
Ce je on student, potem pa res ze predolgo studira…
Sam sem velik nasprotnik študenstkega dela! Oz. delodajalci preveč izkoriščajo študnetsko delo! ČE študent že dela, bi moral obvezno dati vsak 5% svojega zaslužka v zdravstveno blagajno, delodajalec pa bi mu moral plačati zdravnški pregled! Zaposlenemu mora zdravniški pregled tudi plačati delodajalec!
http://www.studentski-servis.com/Podjetja/Pogosta-vprasanja#6-1
Na računih za podjetja, za katera postopek plačila in prijave pavšalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (PPOZZ) izvede študentski servis, prištejemo še PPOZZ (4,34 €).
Ni sicer 5% ampak je…