23. februar, 2010 | Vesna Arhar Štih

Janezu Drnovšku v spomin

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

“Naš svet je svet upanja in priložnosti za prehod
v boljši svet. Vendar je tudi svet trpljenja,
v katerem vladajo zakoni zla, sebičnosti,
izkoriščanja, nasilja.” *

Prof. dr. Stane Pejovnik me je kot predsednik GPR zaposil, naj nekaj napišem v spomin na Janeza D ob drugi obletnici njegove smrti in na koncu pripisal: “Kaj praviš, kaj bi danes rekel Janez D?”

Ne vem. Ugibam. Vem pa, lovil bi sapo, kot jo lovimo mi vsi, nepomembni volilci in volilke (pomembni samo tik pred volitvami, potem smo grobo in popolnoma ignorirani). Ko bi zajel sapo in hotel premisliti in ovrednotiti nek dogodek na domačih tleh, bi ga že povozil naslednji. In ko bi za tega naslednjega spet zajel sapo, bi se pojavil tretji dogodek. In tako vsak dan znova in znova. En dogodek povozi prejšnjega. Ena panika se še ne poleže, že je tu nova. Panika ob televizijskem dokumentarcu Finske televizije! Panika zaradi političnih zarot vseh vrst! Panika zaradi recesije! Panika na borzah! Panika zaradi tajkunov! Panika zaradi ministrov, ki nočejo biti odstopljeni! Podnebna panika! Panika, ker nas bo vse pobralo, če se ne bomo cepili! Panika zaradi državnega odlikovnja! Panika, ker je nek telefonski pogovor prišel v javnost in postal korupcija številka ena. Panika, panika, panika…

Pri nas smo nekaj posebnega. Pri nas, v Sloveniji mediji, predvsem televizijski mediji, ne poročajo, ne obveščajo, pri nas televizijski mediji ustvarjajo paniko. Vsak dan znova.
Slovenski televizijski novinarji vse, kar je vredno in kar ni vredno, napihnejo do skrajnih meja. Napihnili so nam Križaničev telefonski balon, da nam je njegov pok dneve in dneve odzvanjal v glavah. Kot bi bil to prvi in edini telefon vseh časov v tej in še prejšnji, Titovi državi. Pa vsi vemo, kako je z “vezami in poznanstvi”. Temu smo včasih rekli VIP, še v prejšnji državi. Se je dogajalo in funkcioniralo takrat in se dogaja in funkcionira tudi danes. Ne sprenevedajmo se! Saj v tej državi se ja vsi poznamo med seboj? Le kdo še ni komu naredil usluge, dvignil telefona in za koga izrekel večje ali manjše prošnje? Ampak zdaj živimo v času, ko oči in ušesa vseh lovijo škandale in senzacije, v času, ki ceni nizke udarce, tiste čim bolj pod pasom pa sploh, v prvi plan pa postavlja paradiranje ega in popolno pomanjkanje modrost ali vsaj zdrave pameti. Budalosti vseh vrst se dnevno izrekajo, pišejo in na ves glas promovirajo. Znanje, strokovnost, razsodnost, premišljenost? Komu so mar vse te vrline! V naši sedanji družbi primanjkuje predvsem pozitivnega razmišljanja in modrosti. Za nepoučene: modrost je lastnost človeka, ki veliko molči in veliko razmišlja, ki zna poslušati in ki trikrat premisli predno enkrat spregovori. Moder človek išče pozitivno smer in pozitivno energijo usmerja v dobro vseh in vsakogar. In tudi več naredi. Dobrega, seveda. Z mirom in premišljeno.

Takih pri nas ni? So, seveda so, vendar jih nihče nič ne vpraša in nihče nikamor ne povabi. In zato smo družba v razsulu.

Smo že na dnu? Ko bi vsaj že bili, pa nismo. Ko prideš enkrat do dna, se lahko vsaj odrineš navzgor.

Če bi se Janez D danes po čudežu vrnil med nas, bi “I feel Slovenia”, ta svetilnik, ki ga je zapustil pred dvema letoma, spet hitro zapustil. Ker v “I feel Slovenia” vsi drug drugega kritiziramo še huje kot pred dvema letoma, komaj kdo še o kom iskeno, spoštljivo in pozitivno misli. Če v dveh, treh osrednjih slovenskih časopisih še najdeš kakšno pametno misel, intervju ali komentar, na nobeni televiziji, ne nacionalni ne komercialni, tega že dolgo ni več. Pri vseh televizijskih poročilih in drugih pogovornih oddajah v zvezi s politiko in gospodarstvom se gosti med seboj dobesedno zmerjajo, psujejo, dajejo v nič. Ne znajo se kulturno pogovarjati, znajo pa drug drugega žaliti, govoriti eden čez drugega, se nasmihati, posmehovati, namigovati, natolcevati, podcenjevati. Tudi lagati. In nekomu iz nasprotnega tabora tudi slučajno ne priznati kakršne koli pametne misli ali ideje, ker je pač z druge strani, beri druge stranke, in tista druga stran po pravilu v deželi svetilnikov nima nikoli prav. Novinarji, ki te razgovore vodijo, pa svoje goste še vzpodbujajo k sovražnemu govoru, tolerirajo prepir; še več, celo zavestno povabijo v studio tiste osebe, za katere je znano, da bodo dvigovali tlak, uveljavljali sovražni govor in hujskaštvo. Ti novinarji in novinarke so prepričani, da je debata klena in napeta in vrhunec večera vsakikrat, ko si gosti skačejo v besedo, žalijo drug drugega in stresajo abotne prispodobe; ko so gosti večera tik pred vsestranskim pretepom in pobojem. Takrat so prepričani v najboljši dosežek svoje oddaje. Med vsemi televizijskimi novinarji, pa naj bodo prva ali zadnja tv poročila nacionalne in komercialnih televizij (mimogrede, med njimi sploh ni več razlik, tekmujejo le v tem, kdo bo prej dosegel najnižji nivo kulturnega poročanja in komuniciranja) izvzamem lahko samo enega samega samcatega novinarja, ki pogovor vodi korektno, kulturno in pusti sogovornikom misel povedati do konca.

Televizijski novinarji v studijskih srečanjih dopuščajo, da se oddaje odvijajo v stilu “judovske šole”. In kar je najhuje: gostom, ki so jih povabili v studio neprestano jemljejo besedo z izgovorom, da čas priganja. Naj bodo kratki. “Na kratko, prosim” je fraza, ki jo v vsaki oddaji voditelj izgovori več desetkrat! Mar ne znajo izračunati, da, na primer, osem oseb, ki so povabljene v studio, če vsaka sme govorit dve minuti, novinar pa vsaj tri minute, pomeni to skupaj z začetno in odjavno špico dvajset minut? Kaj pa lahko gost v dveh minutah pove? Lahko razvije misel? Če je nekdo povabljen k besedi, mu je treba pustiti, da svojo misel razvije, poudari poanto. Eni pač malo bolj na dolgo, drugi pa bolj na kratko. Nismo vsi enaki govorniki! Gosta, ki ne zna govoriti, ki se ne drži teme pogovora, se pač ne povabi! In konec. Še manj gosta, ki razmišlja le kot strankarska trobenta. Tak tudi v politiki nima kaj iskati. Pomembno je, kako se javno govori in nastopa! Zdaj pa se je prav na vseh televizijah razpasla manira hitrega govorjenja, brbljanja in hitenja. Manira vseh novinarjev, ki jo kot virus prenašajo na sogovornike. Vse to še dodatno ustvari vtis paranoje in histerije. Panike. Ker se vse te oddaje odvijajo v večernih urah, gledalci z vso to histerijo in paniko, prelito v naše bele in rdeče krvničke, odhajamo potem k mirnemu počitku. Lahko noč. Pa dobro spite.
Se vam ne zdi, da nas bo v kratkem pobralo?

Toliko panike, kot jo novinarji proizvajajo danes, pred dvema letoma še ni bilo. In vsaka slovenska večerna poročila bi se morala končati z besedami HRI-BARjevih Bučk: “Adijo in ostanite še naprej normalni”. Z dodatkom: “Če to še zmorete!”

Je pa res, da v tej državi ni nič tako kot bi moralo biti. Ampak čisto nič. Ne zdravstvo, ne socialno varstvo, ne kultura, ne šolstvo, ne šport. In še vse tisto, kar tu ni našteto. Problemi v človeški družbi so vedno bili, vedno bodo, a mi se o njih ne znamo trezno, mirno in s pametjo pogovarjati in jih reševati. Mi paničarimo! In nikoli ničesar ne razrešimo, ne razčistimo!

Zato bi Janez D, ko bi si ogledal dve, tri televizijske oddaje, se sprehodil po ulicah glavnega mesta, prebral kakšen časopis, najprej ozmerjal predsednika Staneta Pejovnika in člane Gibanja za pravičnost in razvoj, da so se polenili, mogoče še napisal nekaj misli v svoj blog, potem pa sklenil, da je tam, kjer je, bolje in lepše. In bi jo brzinsko ucvrl nazaj.

Dve leti sta minili od smrti Janeza D. Komaj dve leti, pa se zdita že tako oddaljeni. Čas se vrti vse hitreje, dogodki se odvijajo vse hitreje in vse umazanije, ki so bile včasih leta in leta skrite, zakopane in na varnem, danes v kratkem pridejo na dan. Pandorina skrinjica, ki se je na Viču odprla 2. februarja, bo na dan izvrgla najbrž še veliko hudega. Naj! Prav je tako. Če hočemo začeti na novo, je treba počistiti z vsem starim. Povsod in brez usmiljenja bi morali odstopiti vsi, ki so dodali tudi najmanjši kamenček v mozaik te tragedije z bulmastifi. Odstopiti zato, ker so vsi vpleteni dokazali da so: ali koruptivni ali pa nimajo niti kančka zdrave pameti. V obeh primerih ne morejo in ne smejo več opravljati svoje službe.

Nikoli nisem brala rumenega tiska. Janez D je nekoč izjavil, da nima nič proti njemu. Če se prav spominjam. Tokrat ga berem. Berem in držim pesti, da pisca, ki razkriva vse nečednosti, ne bo v teh dneh povozil avto. Če bi Janez D prebiral vse te “rumene” zapise, potem pa še vse pripise, bi spoznal, da smo tik pred vreliščem, da se bo vsak čas zgodila ulica nezadovoljnih ljudi. Odprta Pandorina skrinjica ni izvrgla samo afere Baričevič, bruha tudi vsa mnenja bralcev te bulmastifske tragedije in ta so res zaskrbljujoča. Vsi pripisi, napisani sicer s polno napakami, večkrat brez kančka sočutja in z jezo so izraz ljudi, ki imajo dogajanj v tej državi dovolj. Z afero bulmastifov pa se razrašča spontano ogorčenje ljudi, kar bi moralo skrbeti predvsem sedanjo vlado, a tudi desnica zmotno sanjari, da bo iz tega skovala dobiček!

Je kaj čudnega, ta groba jeza ljudi? Toliko laži in sprenevedanj nam že leta in leta levi ali desni politiki stresajo na glavo, da je ta zadnji dogodek najbrž izbil sodu dno. Pritisk ljudi v internetnem pisanju je v resnici še bolj zastrašujoč kot sama tragedija. Ljudje niso več samo panični. Ljudje so jezni, ogorčeni in kot kaže, jih vsaka nova izjava kogarkoli v zvezi z afero Baričevič le še bolj razburi.

Res, predolgo že živimo v lažeh in izkoriščanju. Kako se čisti Avgijev hlev, pa vemo.

“Potrebno je višje zavedanje večine ljudi.
Z višjim zavedanjem, bi se svet približal vesoljni zavesti
ter postal pravičnejši in veliko bolj harmoničen”*

Z našimi dušami je nekaj hudo narobe. Pozabili smo na sočutje, na srčnost, na spoštovanje sočloveka. Smo pogoltni, sebični in uveljavljamo svoj ego, vsak po svojih sposobnostih in tega sploh več ne skrivamo in kar je še huje, ne štejemo za zlo. Pa saj nas, vse in vsakogar, mediji izdatno podpirajo pri tem početju. Hitreje, višje, močneje. Pa ne mislim samo na šport, čeprav se tudi ta spreminja v gladiatorske igre in očitno ljudem vzburja vse najnižje čute samo še športnik, ki se za zmago bori na življenje ali smrt!

Nobena afera, noben škandal, nobena kraja velikih razsežnosti se v “I feel Slovenia” ne konča s pravično kaznijo. Enostavno vse ponikne. Razvodeni. Tudi bulmastifska afera, bo mogoče hitro prešla v pozabo, če bo nezadovoljna množica dobila novo kost za glodanje. In tako dalje naprej…
Naš svetilnik, ki se sploh nikoli še ni prižgal, je v trdi temi.
Pa ne samo naš.

“Vsem človekoljubnim deklaracijam navkljub
se tudi najbolj napredne države obnašajo
skrajno sebično in zapirajo vrata ljudem v stiski.
Tudi če posamezne človekoljubne organizacije
ali celo politiki želijo drugače, bodo hitro trčili
ob zid splošne sebičnosti in nizke zavesti svojih državljanov.”*

Moralno stanje vsega sveta iz leta v leto tone v temo. Hitreje in hitreje gremo navzdo. In medtem ko kakih 7 do 10% zemeljskih prebivalcev ne ve, kako bi denar zapravili, preostali ne vedo, kako bodo preživeli.

Med 4,4 milijardami ljudi, ki živijo v deželah v razvoju, je skoraj tretjina brez osnovnih sanitarij, brez pitne vode, brez ustreznega prebivališča, brez sodobne zdravniške opreme, otroci ne končajo osnovne šole in vsak peti otrok je podhranjen. Celo v Ameriki, tej Meki naperedka in demokracije, je 12 milijonov družin na robu preživetja in 700.000 brez strehe nad glavo.

Pri dvomilijonskem narodu, kot smo mi, ne bi bilo težko izračunati, koliko je presitih, koliko pa je brezdomcev, koliko družin na robu preživetja, koliko zaposlenih in upokojenih se prebija z minimalnimi dohodki in koliko jih je, ki z goljufijami pridejo do socialnih pomoči.

Bi Janez D, če bi bil še med nami, dopustil životarjenje velike večine Slovenk in Slovencev? Dvomim!

Vlada drži veliko večino ljudi na pragu revščine in se izgovarja na recesijo! Kako lahko posameznik preživi z dobrimi petstopetdesetimi evri na mesec? Ja, poplača nekaj pložnic, kupi nekaj malega hrane slabe kvalitete, pa gre. Ni vrag. Ni za živeti, za crkniti pa tudi ne. Da bi premnogi zaposleni in upokojenci s tako nizkimi dohodki lahko kupovali knjige, časopise, hodili na kulturne prireditve, počitnice, potovali…. Tega v tem paketu za preživetje seveda ni. Pa saj država ne potrebuje ljudi, ki berejo, potujejo, se kulturno izobražujejo. Ker tudi zdravih ljudi ne potrebuje, jim draži še zdravstvene usluge in podaljšuje čakalne dobe. Bolnim in neizobraženim je lahko vladati. Se jih lahko drži v šahu. Taki še na proteste na cesto ne morejo, ker morajo kašljati in hropsti doma. Zato si jih želi vlada v čim večjem številu, zato jih tudi dnevno proizvaja. Nesebično pa država pomaga lenuhom in lažnivcem. Ti so njen kapital. Njeni bodoči volilci.

Te dni krožita po internetu dve zgodbi.
Prva. Država pomaga družini s socialno podporo.
Oče, 35 let, mama 34 let, štirje otroci, trije osnovnošolski, eden predšolski, dobivajo socialno pomoč, otroške dodatke, otroci dobijo v šoli brezplačno malico in kosilo, oproščeni so plačevanja RTV naročnine, dodatno zdravstveno zavarovanje plačuje občina. Upravičeni so do dveh prehrambenih paketov RK mesečno. Pa še župnik in Karitas pomagata z oblačili in plačilom kakšne položnice vsake tri mesece.
Družina živi brezplačno v hiši sorodnice. Drugega premoženja nimajo. Oče se vsake toliko do “mrtvega” napije, da podaljša status socialno ogrožene družine.
Skupna mesečna socijalna pomoč družbe tej družini je vsaj 1500 Evrov mesečno.

Druga. Oče in mati sta (še) zaposlena.
Oba delata za tekočim trakom, imata dva otroka, en je osnovnošolec, drugi srednješolec. Živijo v razpadajoči hiši z nekaj vrta. Hrana osnovnošolca ni regresirana, čepav je od doma več kot 8 ur dnevno, srednješolec nima štipendije, ker ima družina prevelike dohodke. Avtobusne prevoze otrokoma plačujejo starši. Ker družina ni socialno ogrožena, plačuje RTV najemnino, ni upravičena do paketov RK, nihče jim občasno ne plačuje položnic.
Oče in mati z delom in enim otroškim dodatkom preživotarita mesec s cca 1200 evri in brez dodatnih ugodnosti.

Prosto po Prešernu: “Nor je, kdor se z delom ukvarja!”

In še tretja zgodba, ki ne kroži po internetu, se pa tudi dogaja “tukaj in zdaj”.
“Življenska sopotnika” živita v socialnem stanovanju, življenska sopotnica prejema socialno pomoč, cca 500 evrov, življenski sopotnik pridno vsak dan odhaja na delo. Zelo donosno delo. Videti je, da mu življenska sopotnica obilno pomaga. Oba se vozita v dveh dragih avtomobilih, eden je BMW. Ne skrivata, da sta premožna. Gospa se je, ob vselitvi v socialno stanovanje hvalila, da imata eno stanovanje v večjem mestu in eno hišo tudi v bližini Ljubljane! Skratka, premožneža delata, živita v socialnem stanovnju ob socialni podpori (najbrž jo imata za kavice in druge drobne priboljške!).
Kdor zna pač zna!

“Človekov razum je že doslej ustvarilštevilne
praktične rešitve za boljše življenjev fizičnem svetu.
Če bi ga nadzorovala višja zavest,bi človeštvo
lahko doseglo zavidljiv materialni razvoj.”*

Nekaj pa lahko opažamo vsak dan, če imamo le malce oprte oči in ušesa.
Svet, tak kot ga poznamo, sedanja civilizacija, ki je imela v svoji sredi toliko genialnih znanstvenic in znanstvenikov, pesnic in pesnikov, pisateljic in pisateljev, izumiteljic in izumiteljev, političark in politikov, bork in borcev za človekove pravice, se končuje. Vse dobro se je, vsaj tako je videti, izrodilo, znanje se izkorišča v sebične namene. Kapital, ta nenasitna žival, je požrl vse. Kot so izmrle stare civilizacije, egipčanska, grška, rimska, in pred temi še mnoge druge, tako se končuje zdaj naša. Deloma je to kozmična zakonitost, deloma prispevamo k propadanju ljudje. Ezoterične razlage tega pojava so zelo zanimive, a o tem kdaj drugič.

Pravkar doživljamo, kako se pohlepni kapital seseda vase, v svojo v črno luknjo, ki si jo je sam ustvaril.
Verjeti je treba, da bo vse dobro in pozitivno preživelo in ostalo v svoji orbiti zato, zato ker je mnogo svetlobnih let oddaljeno od kapitalistične požrešnosti.

Čas je za uresničevanje idej, kot so:
Pravična delitev dobrin.
Popolna odprava lakote.
Omogočanje šolanja.
Omogočanje zdravstvene oskrbe.
Omogočanje primernih prebivališč.
Se razume, da vsem ljudem na Zemlji, ki so tega potrebni.
Predvsem pa: Odpraviti nesorazmerij med bogatimi in revnimi.
In razmisliti o ideji uveljavljanja univerzalnega temeljnega dohodka.

Mnoge te ideje so zelo stare; pred dvainšestdesetimi leti pa so bile mnoge tudi zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Združeni narodi so Deklaracijo sprejeli 10. decembra 1948, kmalu po končani drugi svetovni moriji. Njena načela so zapisana, sprejeta, izvajanje le teh se ne more izviti iz plenic.

Ne bo odveč ponoviti nekaj določil, ki so zbrana v 30. členih Deklaracije.

“Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice…Vsakdo je upravičen do vseh pravic in svoboščin… ne glede na raso, bravo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo… Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in osebne varnosti…Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva… Vsakdo ima pravico do državljanstva. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita pravica do spremembe državljanstva…Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred nezaposlenostjo.Vsakdo ima pravico do enakega plačila za enako delo. Vsakdo kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj…Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur…Vsakdo ima pravico do takšne življenske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje, vključno hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne usluge; pravico do varstva v primeru nezaposlenosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje… Vsakdo ima pravico do izobrazbe…Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.”

Veliko dela je pred nami! Oziroma pred tistimi, ki niso ne levi, ne desni ampak strokovno usposobljeni ter sposobni in pripravljeni delati dobro – ne le zase, za vse!

Janez D je v eni svojih knjig zapisal: “Pa saj se bodo pobili, ko me več ne bo!”
Naj se!
Feniks se rodi iz pepela.

V Ljubljani, 21. februar 2010 Vesna Arhar Štih

* Odlomki iz knjige Janeza Drnovška Bistvo Sveta,
Mladinska knjiga, 2006

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
36 x komentirano
  • Linda je rekel/-la:

    Da se ta hip med nas vrnil dr. Drnovšek bi se sigurno najprej globoko zamislil in se na daleč izognil vsem strankarskim pisarnam. Zvečer bi si ogledal kakšno tekmo iz olimpijade, kot je to storil v času, ko se je v Beogradu dogajal tisti famozni partijski kongres s solzicami, on pa na tekmi za zlato lisico v Mariboru in je bil zaradi tega popljuvan z vseh strani.

    In jutri… Nevem si predstavljati, kaj točno bi počel, a kar koli bi začel delati, bi začel delati s premislekom. Vsekakor pa nebi obsedel križem rok in postal bi zoprn mnogim njegovim sopotnikom.
    Bil bi dr. Janez Drnovšek, ki je imel državniški čut in se ni pustil naplahtati raznim leporečnežem.

    Pokazal nam je pot, danes politiki in njihove združbe vidijo le cilj - plen!

  • Aljo je rekel/-la:

    Se strinjam z napisanim. Pot do “prebuditve” je dolga, toda ljudje se množično prebujajo, prvi korak je jeza, nato zanikanje…nato zavedanje realnosti, pa to ne medijske, tiste, ki nam je vsiljena. Dejstvo je, da so razlike med prebivalci Zemlje ogromne. Osebno mislim, da stopamo nasproti obdobju, ki bo odločilno za preživetje človeške vrste. Do leta 2020 bo marsikaj jasno…saj bomo dočakali - upam.

  • Bralka je rekel/-la:

    Predvsem Janez Drnovšek ni bil človek, ki bi kar naprej postavljal neka “retororična” vprašanja in pri tem na vsak način vlekel pozornost na sebe. Pa tudi ne bi čisto vsak dan iskal težav oziroma jadikoval, da “gre vse narobe” in da je vse na psu (ojej), zgolj zato, ker se stvari ne dogajajo točno tako, kot bi slehernik želel.
    Vsak človek izbere ali bo problem ali pa bo rešitev. Gospod Drnovšek je izbral težjo pot in je zadeve reševal. O tistih, ki “kažejo” na probleme, rešujejo jih pa ne, po možnosti pa zraven naredijo še dva dodatna, pa to pot ne gre izgubljati besed.

  • Manitou je rekel/-la:

    Ja. Tako je in nič drugače. Velikega človeka smo imeli za predsednika.

  • Cejt je rekel/-la:

    Zdej je cejt.
    Postaumo lonček in žicejmo.

    Modrujmo-oz-Žalujmo

    Težava morebitnega odhoda prvega ministra je zgolj v tem, da ni računati na boljšega. Naslednja težava je v tem, da se trg dela izjemno hitro zapira in SE DRŽAVNI PRISKLEDNIKI MORAJO OBDRŽATI ZA VSAKO CENO NA SVOJIH MESTIH.
    Ker so seveda navajeni na visok standard si morajo plače ZA NEDELO prilagoditi inflaciji in jih povečati.
    120.000 realno brezposelnih + 120.000 potencialno brezposelnih iz realnega sektorja, ker niso dovolj dobičkonosni.
    Kakšna pa je vizija za naprej po današnji oddaji tarča?
    NI JE.
    Modrovanja o modrovanju za modrovanje na modrovanje.
    Zaposlovanje zaposlovalcev za zaposlovanje izobraževalcev zaposlitvenih možnosti.
    TO JE TO.
    B L O D N J E - bluzenja in nakladanja. To je bodočnost.

    Rast!
    Rast mafijskega tipa pokriva veliko kriminalnih dejanj - nepravilnosti po vsebarvni boljševistični terminologiji.
    Sedaj pa smeti plavajo na površje…
    Luknje se povečujejo.
    Bluzenje raste.
    Nekateri (malce inteligentnejši) iz EU še razmišljajo kako s carinami ustaviti zabavo globalizacije.
    Ne moti jih, da jim ga je KOMUNISTIČNA Kitajska vtaknila v rit, ker so 20 let nemoteno prodajali meglo.
    Patetično je nakladanje politikov o tehnoloških parkih in visokih tehnologijah, ker je KOMUNISTIČNA Kitajska vseskozi povsod 3 korake pred evropo in 10 korakov pred Slovenijo.
    Ima pa KOMUNISTIČNA Kitajska vsaj okvirno delujoč sodni sistem in vsaj okvirno kaznuje kriminalce.
    Slovenski izum pa je sodni zaostanek in 100% asistenca države organiziranemu kriminalu.
    Naši politikanti pa otresajo gobce o novo ustanovljenih podjetjih in novih podjetnikih, ki jim bojo povlekli voz iz dreka.
    Desni in Levi tovarišice in tovariši politiki.
    JEB*** S*!
    Vi nam boste brisali družbe. Mi pa vam bomo ustvarjali delovna mesta in ustanavljali nova podjetja.
    CRKNITE!
    Jejte to, kar ste kradli 20 let.
    PODJETNIŠKO SUBSTANCO.
    Izviren podjetniški kapital in ga poklanjali ORGANIZIRANEMU KRIMINALU.

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Cejt,sicer z zamudo,vendar zadel si žebljico na glavico.Vključno z vsem debilnim puhloglavim študiranim trotlstvom iz Zahoda,so na iste note igrali zadnjih 20 let tudi naši študirani trotli.Zahod je izbral to notno črtovje še 15 let prej.In Kitajci so drug karakter kot debilni Zahodnjaki in še tisočkrat debilnejši Vzhod Evrope.Kdor pozna mentaliteto Albancev, si lahko delno predstavlja kako nas bodo pojahali Kitajci.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Kaj bi rekel, nič ne bi rekel Janez Drnovšek!

    Nekaj malega je vendar prispeval k temu, kar nas jezi danes!

    • Manitou je rekel/-la:

      Tebe jezi samo to, da ni JJ na oblasti.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Ker ga po tvojem srcu izbrana oblast tako strašno lomi, bi bil ti najbrž bolj srečen, če bi se to dogajalo Janši!

      Janšev čas šele prihaja, da bo popravljal za to apokaliptično vlado!

    • DIDKA je rekel/-la:

      JJ je že bil na oblasti, je še in še bo.
      Drugače pa, Drnovšek ni pokazal nikoli svojih čustev, le v primeru ELKE STROJAN……ti to kaj pove MANITOU? Si ti tudi deležen takih finančnih podpor kot jih je ona ?
      Pa saj ste si kar blizu……vaši in Elkini……..

  • matjazz je rekel/-la:

    Smo že na dnu? Najbrž da.
    Človek ob vseh teh aferah in vsesplošni paniki pomisli, da politika s pomočjo medijev načrtno piha v žerjavico in vabi ljudi na ulice. Že nekaj časa se mi namreč zdi, da je država že “neuradno” bankrotirala.
    Zdaj rabimo samo še krivca za nastalo situacijo.

    O Janezu D pa vse dobro…

  • DIDKA je rekel/-la:

    Proti koncu svojega življenja je postal “drugačen”, tako, kot baje postanejo vsi, vendar ko je bil na višku moči in ko smo na višku moči……delamo in razmišljamo drugače. Prav iz njegove stranke LDS, je prišlo največ gnilobe in jo je še vedno tudi tam največ. Ti memorandomi po dveh letih od njegove smrti, so brezplodni in nimajo nobenega realnega pokazatelja, na današnjo situacijo.
    Mi smo realnost, vsi ki živimo in plačujemo vsak dan nesposobnost politične elite, ki ste nam jo nekateri na teh blogih ……..izvolili. Svojega predsednika še nisem dočakala, bojim se, da ga v tej Sloveniji, tudi težko dočakam.

  • NoMercy je rekel/-la:

    dr. J.D. jo je pravočasno popihal v večna lovišča.
    V casih, ko ni denarja pač vsakdo požre tistega, ki ga sreča.
    nakako kot v savani v času suše :)

  • šifra je rekel/-la:

    ….vse “anomalije” izhajajo iz napačnih vzorcev.. mar ne..!?
    še z naravo so pričeli manipulirati..to pa kaže na konec… ,seveda,če se ne bo nekaj ,spremenilo..

    ljudem je bilo vedno zamolčano ,da smo dobri,prišli na ta “nesrečni” svet in ,da je moć v nas samih (pozitivna)iz katere izviramo..!……in smo zopet pri “vzorcih”…!!
    ..se pričnem spraševati..kdo “…pogojuje” te vzorce”in komu koristijo…???

  • Rogerg je rekel/-la:

    Vesna,to kar si napisala,je vsekakor vredno prebrati in se zamisliti,absolutno pa ne vzeti za dokončno znanost.Enako kot ni dokončna znanost to,kar nam je prodajal dolga leta tudi Janez Drnovšek.Dal se je za zaščitni znak takoimenovani levici,da je leta ‘91 prišla na oblast,potem pa mirno gledal vse svinjarije,ki so se dogajale.Če bi bil Janez Drnovšek velik človek, bi odšel iz politične scene mnogo prej,kot ga je poklical Bog.
    To,da je potrebna modrost za vladanje,je gotovo dejstvo.Vendar Drnovšek je koristil ovčji čredni nagon svojega naroda,ki je poveličeval njegovih nekaj sposobnosti.Da je pričel propagirati vrednote, je pa zasluga vračev naroda Uros na Titicaci,kamor se je zatekel potem,ko je spoznal,da so mu šteti dnevi.Modrosti ne spoštujejo niti na Zahodu, kako bi jo potem na Vzhodu.
    Vsako nespoštovanje se plača in modrovati potem,ko je vlak iz postaje že odpeljal, je brez pomena.

  • Rogerg je rekel/-la:

    @Vesna,ob ponovnem prebiranju tvojega sestavka,me malo vodi sum,da nisi ti eden tistih,ki nudiš rešitev s 30 členom Deklaracije-ali izhodišča nove stranke rešiteljice.No je pa vsekakor boljše brati tvoja razmišljanja s kančkom rezerve,kot pa sestavke ostalih avtorjev političnih pamfletov na Vesti

    • Mirjana je rekel/-la:

      ehehe, prpa?…natanko tako,…novo mora priti,…čisto novo…prihaja na prvi peron, ..saj poznaš tisto,..kjer se prepirata dva…
      Sicer pa bomo samo tebe brali brez kančka rezerve,.knede? .) In tako nas ne more zavesti nič…nemebasatrogerg .)

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Mirjana,vedno mislim,da mojega sestavka nihče niti pogleda.Hvala,da si mi dvignila samozavest.Hvala

    • šifra je rekel/-la:

      …pred volitvami so se vsi prenovili..! lds,zares,sd…ste (že) pozabili?

    • Mirjana je rekel/-la:

      roreg…@Mirjana,vedno mislim,da mojega sestavka nihče niti pogleda.Hvala,da si mi dvignila samozavest.Hvala
      nima na čem .)

  • JBTPTKŠNKZDRVJ je rekel/-la:

    Drnovšek jebil hinavec ! - NOSI SI GA !! _ _ _ _

  • nesesekirat je rekel/-la:

    Ali se bo kdaj dogodil čudež, da bo vsaj en prispevek na Vesti komentiran strpno, argumentirano. Če se z nečem ne strinjam, povem zakaj, ne pa da le “pokažem jezik” kot užaljen otrok, ker argumentov nimam. In ob takih volilcih se čudi politikom, ki nam krojijo vsakdan. Izposodil si bom komentar M.Senice o Janševem kazanju nanj, kot centru moči, le po moje; “Vladajo nam politiki, ki v življenju niso nikoli dejansko delali”,jaz pa dodajam: edino kar so sposobni, je obračanje “gobca”. Pa naj gre za Pahorja, Janšo, sploh pa Jelinčiča.
    In dokler bodo usodo Slovenije krojili navedeni trije se bojim, da je proti njim in njihovim nesposobnostim in barabijam sam oče Bog brez moči.
    O kvaliteti “informativnih” oddaj pa vse pove njihova gledanost in izobrazbena struktura gledočih.

  • jak je rekel/-la:

    To kolumna je navadno sranje in ne vem kako lahko to sranje objavite na tej strani

    • Dvorni pisar z licenco je rekel/-la:

      Ta kolumna je odraz miselnega toka in duševnega stanja avtorice.

      Brez vrednostne opredelitve je mogoče reči, da kolumna ne zasluži resne obravnave, ker je napisana v čustvenem slogu, dejstva so navedena pavšalno, brez ustreznih utemeljitev, teza pa ni niti jasno postavljena, kaj šele ustrezno obdelana.

    • Mirjana je rekel/-la:

      dvorni pisar, napiši ti, z ustreznimi utemeljitvami…in glej, da slučajno ne vneseš kakšnega čustva!
      buhnedej!

  • nemesis je rekel/-la:

    Slaba karma.

  • Tito je rekel/-la:

    Drug Dernovšek nije bio bez grešaka. Pravio se lud u vezi sa Falkonom kao da ne zna šta se dešava a taj Falkon vam još danas bojim kosu u sivo. Dalje, zašto je trebo lagati, da pojma nema o nekom izcjeljitelju, ko što vi kažate zdravilcu, kad je jasno, da je Sova plaćala račun za njegove usluge (koje, evidento nisu baš puno pomogle). Drug Janez je bio inače jako čestit i mudar. On je tri puta razmislio prije no što je ijednom išta rekao. Nejčešće nije rekao ništa, iako je mnogo pričao. Neka mu je laka duša!

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Nesmiselno je glorificirati človeka, na katerega spomin je vskomur še zelo živ in ko ga ni mogoče objektivno ocenjevati s potrebne časovne in zgodovinske distance!

    LDS in njena izpeljanka ZARES sta sta tudi njegova nezakonska deteta!

    Ker sta bili mimogrede spočeti in v njunem adolescentnem obdobju nista bili deležni dovolj skrbne in čvrste očetove roke, imamo danes to, kar imamo!

    Duhovno in materialno praznino!

  • konec je rekel/-la:

    Rdečuhinja pač ne sprejme, da lahko nekateri novinarji napišejo tudi nekaj o rdečuhih (in da je to ljudem všeč) in seveda ne more sprejeti, da naši rdečuhi ne zmorejo imeti VSEH novinarjev na njihovem plačilnem listu, poleg tega pa se je razvil INTERNET, kjer lahko vsakdo pove rdeči svinji v obraz , da je le RDEČA SVINJA.

  • konec je rekel/-la:

    ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha

  • Linda je rekel/-la:

    LDS in njena izpeljanka ZARES sta imela tudi botra, ki dr. Drnovšku izkazano ni bil preveč pri srcu…. in še kakšne “zvodniške duše”, kot se nakazuje, bi lahko dodali, ko razmišljamo o praznini….

    Pa še nekaj; drnovškova pleša gotovo ni nastala zaradi čohljanja svojega EGA.