23. februar, 2010 | Vest

Takle mamo 105 - afganistanske cene, možnost miru za darfur …

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

AFGANISTANSKE CENE
Okupacijske enote nadaljujejo z ofenzivo v pokrajini Helmand. Namere o ničti toleranci do civilnih žrtev so se izkazale za neuresničljive. Prebivalstvo je ujeto med obe vojskujoči se strani.
Ameriške enote imajo zato sistem kompezacij za ubite ali ranjene civiliste ter škodo povzročeno na njihovi lastnini. Finančne kompenzacije po besedah poveljnikov vsaj delno lajšajo bolečino in kažejo dobre namene osvoboditeljev.
Smernice za nadomestila so naslednje:
smrt otroka ali odraslega je vredna med 1500 in 2500$
izguba uda ali druga invalidnost je vredna med 600 in 1500$
poškodovano ali uničeno vozilo med 500 in 2500$
škoda na poljih med 50 in 250$.
Sistem odškodnin oziroma podkupnin naj bi bil uporaben tudi za zbiranje obveščevalnih podatkov. Ameriška vojska lokalnemu prebivalstvu plačuje za informacije o minah in bombah ter gibanju Talibanov.

MOŽNOST MIRU ZA DARFUR
Najmočnejša uporniška skupina v Darfurju, Gibanje za pravičnost in enakost, je s sudansko vlado sklenila premirje. To je uvod v mirovna pogajanja, ki naj bi prinesla konec konflikta v tej pokrajini. Konflikt med zvezno vlado in arabskimi milicami na eni strani in afriškimi uporniki na drugi je dosedaj terjal vsaj 300.000 žrtev in povzročil beg skoraj 3eh milijonov ljudi. Končna mirovna pogajanja bodo potekala v Dohi v Katarju. Mirovni sporazum naj bi bil podpisan do 15. marca tega leta.
Sudanski predsednik al Bašir je pomilostil vse člane gibanja, ki so obsojeni na smrt zaradi napada v bližini prestolnice leta 2008. V napadu je bilo ubitih več kot 200 ljudi. Tretjina pomiloščenih je že izpuščena.
Lani so pogajanja med vlado in uporniki propadla, ker se strani nista uspeli sporazumeti o izmenjavi ujetnikov.

PROPAGANDA DELUJE
Podobno kot v času pred napadom na Irak, tudi sedaj medijski stroj melje vse pred seboj. Če so takrat Američani verjeli, da je Sadam Husein povezan z Al Kaido in da je sodeloval v napadih 11. septembra, danes 71% Američanov verjame, da ima Iran jedrsko orožje. Več kot 60% jih zagovarja stališče, da morajo ZDA okrepiti ekonomski in diplomatski pritisk na Iran, da bi ta ustavil svoj jedrski program, 23% anketirancev zagovarja takojšnji napad na državo, 36% napad zagovarja, če druga sredstva ne bodo delovala. Skratka, v takšnem primeru bi 59% podpiralo vojaško akcijo proti Iranu.
CNNova anketa je bila objavljena le nekaj ur po nastopu vrhovnega vodje Ajatole Ali Kamneja, ki je odgovoril na osnutek novega poročila ZN o tem, da obstaja sum o razvoju jedrskega orožja. Kamnej je svetu ponovno zatrdil, da Iran ne razvija takšnega orožja, še manj pa verjame, da je z njim mogoče reševati meddržavne spore. Še več, pred časom je objavil fatvo, torej versko sodbo, s katero obsoja uporabo jedrskega orožja in jedrsko orožje kot takšno.

PROTIBALISTIČNA VZODNA EVROPA
Navkljub vsem obljubam mirovnika Obame in »resetiranju« odnosov med ZDA in Rusijo, bo Poljska vseeno dobila sistem Patriot, ki je namenjen prestrezanju taktičnih balističnih raket, vodenih izstrelkov in letal. Meseca aprila se bo na severu Poljske, 50 kilometrov od Ruske meje, začela gradnja oporišča za raketni sistem in posadko 100ih vojakov.
Gradnja oporišča je posledica pogodbe med državama iz decembra lani, ki naj bi okrepil poljsko zračno obrambo in zamenjal opuščeni program protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem iz časa Busha mlajšega.
Rusija ponavlja opozorila, da bo kot odgovor na postavitev sistema Patriot okrepila pomorsko prisotnost na območju Baltika, torej med Poljsko in Kaliningradom. V tej enklavi bo namestila taktične raketne sisteme Iskander, v primeru, da bo kakorkoli ogrožena.
Američani bi radi preselili protiraketni ščit na ozemlje Romunije in Bolgarije. V slednji že potekajo pogovori o konkretizaciji sporazuma. Poleg postavitve protiraketnega ščita na bolgarskem ozemlju bi ameriška administracija hotela še nekaj: sabotažo ruskega projekta Južni tok oziroma natančneje, od Bolgarije bi si želeli iskanja alternativ odvisnosti od ruskega plina.

GRŠKA IZGUBA SUVERENOSTI
Svet finančnih ministrov EU je Grčiji zagrozil z izgubo kontrole nad davčno in proračunsko politiko, če država ne sprejme zahtevanih varčevalnih ukrepov. Grožnja z izgubo davčne in proračunske suverenosti je utemeljena v delu Lizbonske pogodbe, ki daje Uniji pravico, da posega v fiskalno in socialno politiko države članice, če ima ta proračunski deficit, ki presega zapovedani 3% prag.
Grčija bo tako morala po navodilih EU poseči v pokojinsko blagajno, javni sektor in trg dela. Drugače povedano, demontirati bo morala socialno državo. V naslednjih treh letih mora zmanjšati proračunski primankljaj iz 12,7% na zapovedane 3%. V okviru napovedanih ukrepov Grčija ne bo imela pravice glasovanja na srečanju ministrov 16. marca. Nemški predstavniki bi državi odvzeli glasovalne pravice o vseh skupnih zadevah Evropske unije, dokler grški deficit ni v okviru dovoljenih vrednosti. Do konca junija mora Grčija odplačati 26 milijard evrov zapadlega dolga.

RADIKALNA REDISTRIBUCIJA

Države naj bi skrbele za dobrobit vseh. Ideološke razlike med različnimi poličnimi skupinami dajejo različne poudarke redistribuciji in gonilnim silam družbenega razvoja. Ne glede na benevolentnost retorike je potrebno gledati ideološke podstati predvsem v luči rezultatov.
…in rezultati so porazni. Enako kot trdi derivati marksizma se tudi sedanji derivati laissez faire kapitalizma ne morejo ponašati z učinki, ki bi zadovoljevali hipotezo o družbenem blagostanju.
Najnovejše raziskave v ZDA so katastrofalne. Od začetka »sproščanja« svobodne iniciative v sredini 70ih do danes so se razmerja prihodkov radikalno spremenila. Delo je napram kapitalu oziroma moči znotraj sistema čedalje manj ovrednoteno. Razmerja prihodkov so se drastično spremenila v korist lastnikov in upravljalcev kapitala. Menedžment je v 70ih zaslužil 25 krat več od delavca, koncem 90ih 90 krat več, sedaj, če so prištete še vse nagrade in paketi delnic, 500x več. Čeprav se je v vsem tem obdobju produktivnost izredno povečevala, je realna plača zaposlenih stalno padala. V obdobju 1980 in 2006 je najbogatejši procent ljudi potrojil delež nacionalnih prihodkov po plačilu davkov, medtem ko je spodnjih 90% doživelo padec deleža za 20%. V obdobju 2002 do 2006 se je zgornji 1 % prebivalstva okoristil s ¾ ekonomske rasti.

SOCIALNI PROGRAMI USTVARJAJO DELOVNA MESTA
Eden izmed ameriških programov za socialno ogrožene je izdajanje bonov za hrano. Čeprav gre za zvezni program, so za njegovo izvedbo zadolžene posamezne zvezne države.
Ker imajo poleg množične nezaposlenosti tudi same ogromne finančne probleme, so se odločile, da državne uslužbence odpustijo, program za dodeljevanje bonov pa prepustijo trem velikim komercialnim ponudnikom.
Eden izmed teh treh je tudi JP Morgan Chase, ki zagotavlja distribucijo bonov v 26ih zveznih državah. Ljudje, ki so potrebovali takšno storitev in klicali na informacije, so presenečeno odkrili, da se klicni center najverjetneje ne nahaja na ozemlju ZDA.
V resnici je JP Morgan Chase priznal, da sta dva izmed njegovih klicnih centrov za socialno ogrožene v Bangaloru in Gurgaonu v Indiji, ni hotel pa razkriti kolikšen delež informacijske podpore je preusmerjen v Indijo. Skratka, zvezni socialni programi ustvarjajo delovna mesta. V Indiji namreč. Zaradi ogorčenja ljudi bodo z novimi pogodbami takšne prakse prepovedane.

Jura Štok

Še A mamo takle vprašanja?
1. V tem tednu je svetovni dan socialne pravičnosti. Zakaj o tem mediji ne poročajo?
2. Kaj se bo izcimilo iz spora za morsko dno okoli Falklandskih otokov?
3. Kdaj bodo nehali težiti z bulmastifi?

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
8 x komentirano