Vest

Zbor za vrednote ali nekaj gnilega je v deželi Kranjski

Evforija ob domnevnem padcu gospodarskih, socialnih, moralnih in političnih vrednot v Sloveniji je dosegla svoj vrh 26. februarja, ko je izvenparlamentarna stranka NSi napovedala ustanovitev Zbora za vrednote.

V NSi so ugotovili, da se Slovenija v zadnjem času sooča s številnimi krizami, predvsem pa izpostavlja moralno krizo in krizo družine. Ključ do ustreznih rezultatov je po mnenju NSi v Zboru za vrednote, ki se bo zavzemal za resnico, poštenost, domoljubje in solidarnost med ljudmi.
Močne besede, ki pa po mnenju Mlade liberalne demokracije na Zbor za vrednote mečejo močno senco dvoma.

V parlamentarno obravnavo je včeraj stopil Družinski zakonik; zakon, ki bo celovito in napredno urejal zelo specifično družinsko problematiko. Gre za zakonsko podlago, ki predvideva varovanje številnih otrokovih pravic in interesov, med drugim uvaja zagovornika otrokovih pravic in prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zakonik pa odpravlja tudi diskriminacijo istospolnih partnerstev v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Uvaja solidarnost in pravičnost na številnih področjih. To je tudi interes, kateremu naj bi na deklarativni ravni sledil Zbor za vrednote v strukturah Nove Slovenije. Pa je temu res tako?

Kljub deklerativnemu zavzemanju za solidarnost in pravičnost NSi ostro nasprotuje sprejemanju Družinskega zakonika izključno zaradi reševanja problematike istospolnih skupnosti. Če že ne sledijo idealom, ki so jih napovedali na svoji tiskovni konferenci, pa se sprašujemo, kakšno je njihovo stališče do ključnih krščanskih vrednotah, ki pravijo, da smo vsi božji otroci. Zakaj to isto ne velja tudi za že tako stigmatizirane skupine kot so homoseksualci? Če smo pred Bogom vsi enaki, zakaj NSi in Zbor za vrednote ne dopuščata enakosti pred zakonom?

Če Zbor za vrednote zagovarja poštenost, se v Mladi liberalni demokraciji sprašujemo, če je pošteno, da je visok funkcionar izvenparlamentarne NSi v prejšnjem mandatu pozival Državni zbor, naj preuči kazensko ovadbo proti župniku, ki je bil osumljen spolne zlorabe otroka, mlajšega od 15 let in si je pri tem drznil omalovaževati oškodovanca? Je to poštenost, ki jo bo zagovarjal Zbor za vrednote? Je to, nenazadnje, cilj tega zbora?

Ob vsem navedenem pa bi za zaključek od Zbora za vrednote radi slišali, če bo v svojem prizadevanju za resnico, pozvali župnika Franci Frantarja, naj gre odslužit zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja spolne zlorabe 10-letne deklice?

Vrednote, ki naj bi jih zastopal Zbor so potrebne in pozitivne, a že na samem začetku je več kot očitno, da bodo zastopane le na deklarativni ravni.
Prav zato v Mladi liberalni demokraciji menimo, da bo Zbor za vrednote moral za začetek sam pri sebi razčistiti, kakšne so njihove moralne in etične vrednote, preden prične s širjenjem »krive vere« in zagovarjanjem napačnih vrednot. Iz te krize bi radi prišli moralno, gospodarsko in politično vrednotno močnejši, ne pa oropani osnovnih civilizacijskih vzorcev.

Borut Cink, predsednik MLD