7. marec, 2010 | Luka Lukič

OD UZAD! - Anketa

Kaj lahko in česa ne moremo početi pri novinarski anketi? So Američani res butasti?
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Kar nekaj vode je preteklo od idejne zasnove do začetkov snemanja. Tudi prvi trailer, ki sva ga z Anejem objavila avgusta na Vesti, je vse prej kot svež, pa tudi od uradne novembrske napovedi je preteklo (preveč) časa. A sedaj je naposled tu! Prvi prispevek Od Uzad, ki se obrne 180 stopinj za produkcijo novinarskega žanra ankete in se ji temeljito posveti z detajlnim pogledom Od Uzad (ali če hočete izza kamere). Vsake toliko ga zavoljo položaja zgrabi še želja po sodomiji, zlasti spričo naravnost smešnih posploševanj dveh, treh, največ petih izjav posameznikov, a se mu vse skupaj priskuti ob umazaniji, ki jo za seboj pustijo mahinacije, namenjene smešenju določenih skupin (Američani, lepotice). S cmokom v grlu se nato obrne nazaj k gledalcem in jim priboči vpogled v nič kaj mikavno zaledje prepogostokrat linkanih in forwardiranih puhlic in jih skuša posvariti pred morebitno željo po zaužitju placeba kot zdravila za sleherno frustracijo.

Šalo na stran. Koncept Od Uzad je preprosto vpogled v ozadje. V njegovi prvi izvedbi sva se skupaj z Anejem polotila novinarske ankete - žanra, ki navadno služi kot opora ostalim prispevkom, v katerem svoja stališča navadno izrazijo naključni mimoidoči. Danes pa se (pre)pogostokrat uporablja tudi kot utemeljitev subjektivnega stališča novinarja (denimo stavek “Krajani so ogorčeni.”, ki ga v nadaljevanju “utemeljita” dva ogorčena “naključna mimoidoča”). V nekaterih primerih pa so ankete celo prikazane kot dokaz nerazgledanosti določene skupine posameznikov (zelo znamenita je pogosto linkana anketa o neumih Američanih; v Sloveniji pa je precej prahu dvignila anketa, ki se je polotila razgledanosti deklet na lepotnem tekmovanju). V prvem delu sva se tako spraševala, do kakšne mere ima novinar možnost manipulirati z izjavami. Čeprav bi marsikateri skeptik utegnil pomisliti, da je svoboda za manipulacijo popolna, pa sva vendarle ugotovila, da navkljub sicer velikemu manevrskemu prostoru novinar vseeno nima popolnoma prostih rok. Zvedavost pa naju je odpeljala še dlje. Z zanimanjem sva iskala odgovore na to, koliko truda terja anketa, ki smeši skupino posameznikov in jih prikazuje kot nerazgledane. Končni rezultat naju je precej presenetil. Bo tudi vas? Klik na zgornji video bo kmalu prinesel odgovor. (spodaj imate tisti, ki ne marate Vimea možnost Od Uzad videti v dveh delih na Youtubu).


Ste pogledali do konca? Preizkusite sedaj tudi sami nekomu umetno ustvariti stresno situacijo in ga zbombardirajte z izdatno količino navidez enostavnih vprašanj (bolj kot se boste pripravili na hitro streljanje vprašanj, boljši bo rezultat). Če dodate še kako grimaso ali kak moteč zvok, boste gotovo pri vsaj enem vprašanju dosegli blokado ali pa celo v odgovor dobili asociacijo, ki bo sicer smiselna, vendar bo z vidika vprašanja izpadla smešna (tako kot sva midva pri Avstriji prejela prvo asociacijo, ki je za marsikoga Celovec ali pa prvo asociacijo na slovenskega pisatelja, kjer prednjači Ivan Cankar). Kaj pa če novinarjevega vprašanja pri določeni osebi ne slišite? Kako lahko veste, da je bilo slednje enako kot pri prejšnjem anketirancu? Če ne vidite obraza novinarja, kako lahko veste, da ni bilo naknadno posneto spremenjeno vprašanje? Odgovor je preprost. Ne morete. Pomislite tudi na kontekst samega posameznika, ki odgovarja dvema neznancema. Kaj če je posameznik že tako v nevsakdanji situaciji? Kako bi se počutili, če bi vas na izpitu na fakulteti profesor bombardiral z navidez preprostimi, vendar nerelevantnimi vprašanji? Ali pa da greste na razgovor za službo, kjer ste pripravljeni odgovarjati na vprašanja o vaših ambicijah in osebnosti, pa bi vas spraševali o glavnih mestih in znanih pisateljih? Odgovor je podoben kot pri lepotici, ki je pripravljena opisovati svoje občutke o zmagi, pa jo kot strela z jasnega zadane domala žaljivo vprašanje izven konteksta. Oboroženi s temi dilemami poglejte spodaj še enkrat znamenito anketo o Američanih. Pozorni bodite na reze, novinarjeve gestikulacije in navzdol usmerjen pogled določenih anketirancev. Zabavno je lahko še vedno, a neizpodbitnih ugotovitev iz takih anket ne gre potegniti.

Luka Lukič & Anej Ivanuša

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
13 x komentirano
  • joker je rekel/-la:

    Ql, samo kdaj je bilo to že snemano; poleti objavljeno pa šele zdaj; malo iz konteksta, in te teme so že “zastarele” :D novinar mora biti pač na tekočem z dogajanjem!

    lp

    • Luka Lukič je rekel/-la:

      Mah ja, se je zavleklo, predvsem zaradi tega ker sva si zadevo zastavila preširoko. Resnici na ljubo pa so objavo kake 3 mesece zamrznili povsem osebni razlogi. Okej teme so take, a point je vsaj po mojem mnenju še kako aktualen. Plus poletne barve baje delujejo v teh vremensko čudnih dneh kar malo spodbudno :)

  • koseski je rekel/-la:

    Komentar je bil izbrisan zaradi osebnih žalitev in/ali ekstremnega idiotizma.

    • koseski je rekel/-la:

      zakaj pa prispevek dveh napihnjencev ni izbirsan,
      saj podleže obema kriterijema?
      vas je v komentarju zmotil izraz “prdniti”?
      saj je v pravopisu.

  • EgonAlter je rekel/-la:

    Juh juhej :-)

  • masloNAglavi je rekel/-la:

    Že če se gre headbenger novinarja je sumljivo…

  • Mare je rekel/-la:

    Všeč in ogleda vreden!!!

  • ha je rekel/-la:

    To niso novinarski prispevki. Predstavljajo vse, česar dober novinar ne počne.

  • ac je rekel/-la:

    Eno je lapsus lingue zaradi hitrega odgovarjanja in treme pred kamero, drugo pa je, da nonšalantno pokažeš, da je Iran v Avstraliji - nerazgledanost par excellence.

    • Luka Lukič je rekel/-la:

      Ja s tem detajlom, da na Avstraliji piše Iran… Tudi to bi se pomojem dalo z malo kreativnosti doseči. Nenazadnje je že (umetno ustvarjena) stresna situacija pri nekaterih dovolj za precejšnjo negotovost v lastno znanje. Mogoče tudi, da nekdo tretji za kamero sugerira (v enem najinem primeru, se je to pokazalo izjemno plodovitno - a je žal odpovedal mikrofonski kabel…). Takole na prvo žogo mi pade na pamet še ti. pritisk skupine ( http://en.wikipedia.org/wiki/Asch_conformity_experiments ), je pa res, da bi bil prenos tega na teren in s kamero kar izziv. Skratka dovolj možnosti, (seveda je med njimi tudi ta, da res nabašeš na človeka, ki je dejansko nerazgledan) da si sam ne bi upal brezkompromisno sklepati o (ne)razgledanosti.

  • andrejA je rekel/-la:

    bravo, fanta! čisto vseeno, če je objavljena anketa na zastarelo temo. važno je bistvo anket. in tega sta zelo dobro predstavila. komaj čakam na naslednji prispevek!

  • Rok je rekel/-la:

    Men osebno je tole vrhunska tematika. Komaj čakam še kakšne take domiselne prispevke.
    Drugače pa edino škoda, da zadeva tehnično šepa. Svetloba, kadri… predvsem pa naučita se držat mikrofon tako, da ne bobni ves čas, in da ujema tisto kar je pomembno.
    Drugač pa super!