Vest

Tina Maze iz protesta ni nastopila na smuku v Crans Montani. Menda se zaradi pritiskov Smučarske zveze Slovenije in še posebej gospoda Vogrinca ni mogla koncentrirat. Smučarska zveza Slovenije pravi, da ni bilo nobenih pritiskov. V istem stavku sebe sicer postavi na laž: »(SZS) ne izvaja nikakršnih pritiskov na Tino Maze ali njeno ekipo, zato smo začudeni nad njenimi današnjimi izjavami, ki v senco postavljajo izvrsten dosežek Maruše Ferk na današnjem smuku v Crans Montani.«

Preprosto ji obesijo krivdo za senco na dosežek Maruše Ferk. Tone Vogrinec se po izjavah para Maze-Massi užaljeno umakne iz samozvane pozicije posrednika med Tinino ekipo in SZS.  On tudi ne izvaja nobenega pritiska. On nima nič s tem odnosom med SZS in Mazejevo. Vendar je pred tednom dni v intervjuju v Sobotni prilogi komentiral Massijevo napoved, da bo bodo tokrat pogajanja z SZS trda, z »neumnost«. Prav bi vendar bilo, da Tina ne dobi nič, kot ni dobila letos. Vogrinec in ostali funkcionarji SZS vedno znova ponavljajo, da če Tina dobi kar zahteva, bo to uničilo slovensko smučanje. Kot lajne ponavljajo, da je v Tino vloženo toliko in toliko davkoplačevalskega denarja. Da je brez SZS ne bi bilo.  Kar pomeni toliko kot, da bi morala biti poslušna, ponižna in hvaležna in pristajati na vse.  Saj je predstavnikom našega davkoplačevalskega denarja dolžna toliko, da se tega dolga ne more nikoli rešiti.

Roko na srce, domovina nas je nahranila in izšolala, to velja za vse nas. (Razen za lastnike kapitala, jasno.) Zato se ti funkcionarji niti ne potrudijo, da bi svoje nestrinjanje s Tino in njeno ekipo argumentirali. Ona naj smuča in nosi medalje. Oni bodo pa mislili.  Njeni argumenti ne štejejo nič. So izraz njene prevzetnosti. Pljuva v žlico, ki jo hrani!  Funkcionarji smučarske zveze se odzivajo kot kakšne nevrotične mame, ki svojega otroka zatirajo s čustvenim izsiljevanjem, s tem da mu naprtijo čim več krivde, tudi za trpljenje, ki so ga dale skozi ob rojstvu. Pri Tini pa gre za od davkoplačevalskih ust odtrgani denar, ki ga je porabila. Za sebičnost,  s katero želi uničiti slovensko smučanje, ko hoče vse zase. Za sence, ki jih meče na uspehe svojih sotekmovalk …  Končno tudi njene medalje mečejo sence na ostale manj uspešne. Tudi na SZS. To ni fer.

Res je da imamo medalje radi, saj so naše, slovenske, ampak …  “Slovenci so se izkregali iz svetovnega prvenstva v nogometu“, so zelo natančno opisali vzrok izpada slovenskih nogometašev iz korejskega svetovnega prvenstva švedski mediji. Tokrat se je kreganje začelo še pred  nogometnim prvenstvom. Obetavno, kreganje bo toliko bolj na višku, ko bomo enkrat v Afriki. Tako pri smučanju kot pri nogometu se kreganje porodi po izjemnih uspehih. V primerih, ko v drugih - recimo jim »normalnih« -  državah, slavijo.

Kako si lahko kar nenadoma domišljam, da nekaj vem o posebnih problemih slovenskega elitnega športa? Vse vem,  ker poznam razmere v slovenski kulturi. Bolj natančno, zato ker poznam razmere znotraj slovenske kinematografije. V redu, kdo se  krega s kom? O čem se Slovenci brez prestanka, potem ko kdo od njih zmaga, uspe v kakšni stvari, kregajo? To kreganje poteka tako v športu, kulturi kot gospodarstvu, da politike sploh ne omenjamo. Res je,  da gre za vsesplošno ravsanje, vseh proti vsem, na vse strani. Vendar je en teh konfliktov ključen.  Izhodišče za direndaj sta dve strani.  Kreganje teh dveh povzroča vsesplošno navzkrižje interesov, torej vsesplošno kreganje. Na obeh straneh,  na različnih področjih zagovarjajo, kolikor vidim, identična stališča. Kdo sta torej nasprotna tabora?

V športu so elitni športniki na eni, na drugi pa nacionalne športne organizacije, z botro državo, zlizano s kapitalom v ozadju. Pri filmu so to filmski ustvarjalci na eni in filmski sklad z odločilno botro državo in politiko zlizano z kapitalom  v ozadju.

Kaj zahteva Tina Maze? Da ji pokrijejo stroške, ki jih ima s treningom, ki ji omogoča biti v vrhu.  Da organizacija, ki predstavlja interes slovenskega tekmovalnega smučanja poskrbi za ustrezne pogoje za njene trening, ne razkošne razmere, vendar minimalne, primerljive z ostalimi državami. Kaj ji očitajo nasprotniki,  Vogrinec in ostali? Da hoče preveč. Da bo s tem uničila slovensko smučanje. Da smo mi mala država. Da smo revna država.  Seveda, ogromna Finska ima skoraj 5 milijonov prebivalcev, si zamišljate! Za 20 procentov bolj bogati so od naše bedne domovine! Kje bi se lahko primerjali z njimi!

Tina je tako nehvaležni rezultat naših davkoplačevalskih investicij. Ora et labora, Tina! Moli in smučaj! Samo to se spodobi za pripadnika malega, revnega, pridnega, ubogljivega  in skromnega naroda. In ubogaj svoje predpostavljene! Oni že vedo. Smučati iz veselja je strogo prepovedano! Treba je trpeti! Treba se je pokoriti! Treba je molčati, ubogati in trpeti! Smučarski funkcionarji s svojimi politično-kapitalskimi navezami morajo skrbeti, da se zaslužni izbranci lahko igrajo s kapitalom. Kapital seveda nima nič z davkoplačevalci, ta je od Boga dan, sveti, zato nedotakljiv. Zato imajo upravljavci tega kapitala, mešetarji z Istra Benzom, Delom, Laškim in raznimi fondi sveto pravico odločati tudi o športu. Kdo bi si lahko mislil, da je naloga teh funkcionarjev, da iščejo sredstva, ki bi bila potrebna za tekmovalno smučanje. Kje pa! Njihova naloga je krotiti nezmerne smučarje, ki si predstavljajo, da morajo imeti pogoje za svoje delo vsaj približno primerljive z ostalimi. Krotiti tiste, ki si zamišljajo, da kaj vedo o tem, kakšni pogoji, kakšni načini treninga so za njih koristni.  Krotiti tiste, ki imajo svoje poglede na spoštljivo občevanje med tistimi, ki skrbijo pogoje in tistimi ki tekmujejo.

Ta »Italijan« Massi, bi kar izračunali stroške za svojo minimalno ekipo in vztrajal, da je treba denar za to nekje najti! Se takoj vidi, da človek ni bil vzgojen v Republiki Sloveniji ampak v daljni »italijanski Gorici«, kot pišejo naši mediji. Kako češ temu reči drugače kot reče Tone Vogrinec:  neumnost! Kaj bi argumentirali! Javnosti je treba jasno povedati, da so na eni strani ljudje, upravljavci fondov in podobni, polni odrekanj. Na drugi pa razne nezmerne Tine.

Takoj se prilagodijo tudi mediji. Tinino šesto mesto je bilo včeraj zelo diskretno objavljeno. Slovenci se za vsak način distanciramo od ljudi ki ne spoštujejo žlice, ki jih hrani. Kaj pa več, morda tudi na nas pade senca. Nejevoljen gospodar nas lahko prikrajša za kak požirek. Pri filmu je enako. Ta filmska drhal kar naprej zahteva nekakšne z Evropo primerljive pogoje in strokovno odločanje za slovensko kinematografijo. Da bi strokovnjaki odločali!  Domišljajo si celo, da bi tako imeli kakovostno filmsko produkcijo in bi vse skupaj bilo ceneje za državo. Ko je pa vendar jasno, da morajo tudi pri filmu svobodno delovati najprej fondi. Končno je tudi v Gorenju tako. Ženske si kupujejo razne cunje, potem pa jamrajo, da 400 € plače ni dovolj. Uhe dol, rep med noge, ubogat, trpet in delat! Pardon, smučat!

Igor Koršič