9. marec, 2010 | Vest

TAKLE MAMO 107 - Brezpilotna smrt, prijateljske obtožbe…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

BREZPILOTNA SMRT
Ameriška brezpilotna letala so v zadnjih šestih letih v Pakistanu izvedla 114 napadov. V teh je bilo ubitih okoli 1200 ljudi. Čeprav ameriška vojska zatrjuje, da so bili tarča napadov zgolj pripadniki oboroženih skupin, je vsaj tretjina ubitih civilistov. Kljub protestom pakistanskega prebivalstva in predstavnikov države se tovrstni napadi nadaljujejo, ameriška vojska pa čedalje pogosteje vdira na pakistanska mejna področja.

PRIJATELJSKE OBTOŽBE
Bivši direktor pakistanske vojaške obveščevalne službe (ISI) general Hamid Gul, na Zahodu bolj poznan kot zagovornik talibanov, obtožuje ZDA podpore in usposabljanja različnih ekstremističnih in terorističnih skupin v regiji. Cilj podpore je destabilizacija regije, še posebej Irana, in oslabitev prijateljskih odnosov med Iranom in Pakistanom.

Iranske varnostne sile so pred kratkim ujele Abdolmaleka Rigija, enega izmed vodij teroristične skupine Džundalah, ki deluje s teritorija Pakistana in ima ameriško podporo. Skupina je odgovorna za množico bombnih napadov, atentatov in ugrabitev v provinci Sistan-Balučistan na jugovzhodu Irana. Zadnji napad se je zgodil oktobra lani. V njem je umrlo več kot 40 ljudi, od tega 15 pripadnikov iranske Revolucionarne garde in množica plemenskih voditeljev.

Rigi je bil aretiran na letu iz Dubaja v kirgizijski Biškek, kjer naj bi se sestal z visokim ameriškim predstavnikom. Najverjetneje je šlo za posebnega odposlanca za Afganistan in Pakistan Richarda Holbrooka, ki je v tistem času obiskal ameriško letalsko oporišče Manas v okolici glavnega mesta Biškek.

Ameriška stran sodelovanje z skupino Džundalah in Rigijem zanika, čeprav ni znala ali hotela pojasniti, kako je lahko bil Rigi aretiran z neponarejenim afganistanskim potnim listom, ki ga izdajajo prav ameriške okupacijske oblasti, in zakaj je hotel v Biškek, kjer je glavna ameriška vojaška baza v regiji.

Bivši agent CIE je za revijo Newsweek priznal, da je ta organizacija vodila pogovore s skupino Džundalah o destabilizaciji Irana in pomoči v boju proti Al Kaidi v regiji.

NOVE FRONTE
V Damasku so se sestali iranski predsednik Ahmadinedžad, sirijski predsednik Asad in vodja Hesbolaha Nasralah. Glavna tema pogovorov je bila možni ameriško-izraelski napad na Libanon, Sirijo in Iran ter skupna obrambna strategija v takšnem primeru.
Predsednik Ahmadinedžad je prepričan, da bo ameriško-izraelska koalicija krenila v napad še pred poletjem. Vodja Hezbolaha je obljubil, da bo ta organizacija v primeru napada na Bejrut raketirala izraelska letališča, elektrarne in prestolnico Tel Aviv. Sirija kljub ameriškemu flirtanju ostaja in krepi taktično zavezništvo z Iranom. V primeru napada bodo odprte nove fronte od Sredozemlja do Afganistana.

NOVA UNIVERZALNA ČLOVEKOVA PRAVICA
BBC je izvedel anketo, v kateri je zajel 27.000 ljudi iz 26 držav sveta. Raziskava je ugotavljala odnos ljudi do interneta tako med tistimi, ki ga uporabljajo, kot tistimi, ki do njega nimajo dostopa.

70% anketirancev, ki dostopa nima, pravi, da bi ga morali imeti. 87% vseh vprašanih zagovarja stališče, da dostop do interneta spada med temeljne človekove pravice. Najgorečnejši zagovorniki so Mehičani, Brazilci, Turki in Južni Korejci.

Vladnemu nadzoru vsebin ali omejevanju dostopa najbolj nasprotujejo v Južni Koreji in Nigeriji. Večina kitajskih in evropskih anketirancev pa dopušča državne posege na tem področju. Anketiranci so najbolj zaskrbljeni zaradi možnih prevar, dostopa do nasilnih vsebin, pornografije in možnosti posega v zasebnost uporabnikov. Večina jih meni, da je uporaba interneta nanje vplivala pozitivno, okoli 80% jih meni, da so s tem dobili več svobode.

Uporaba interneta je postala nepogrešljiv del vsakdanjika. Več kot ¾ Japoncev, Mehičanov in Rusov si ne bi znali predstavljati življenja brez njega.

Možnost dostopa do interneta kot temeljne človekove pravice sta dosedaj uzakonili le Finska in Estonija.

NEMIRNI VARUHI REDA
Uslužbenci grškega ministrstva za notranje zadeve so zasedli tiskarno Uradnega lista. S tem so hoteli preprečiti uveljavitev novih zakonov, ki začnejo veljati, tako kot pri nas, šele po objavi v Uradnem listu. Sporna zakonodaja radikalno zmanjšuje porabo javnega sektorja z zmanjševanjem plač, dodatkov, regresa, povečuje pa obdavčitve in davek na dodano vrednost.

Stabilizacijski program naj bi v proračun prispeval dodatne 4,8 milijarde evrov prihodkov, s čimer naj bi zmanjšali proračunski primakljaj na 8,7%.

SISTEMSKO TVEGANJE
Največje banke v ZDA so s krizo postale še večje. Če je pred 15 leti 6 največjih bank bilo vrednih 17%, so danes težke kar 63% BDP.
Konec leta 2007 so štiri največje banke Citigroup, JP Morgan Chase, Bank of America in Wells Fargo imele 32% vseh s strani države zavarovanih depozitov, danes jih imajo že 40%. Obvladujejo polovico hipotekarnih posojil in 2/3 trga kreditnih kartic. Pet največjih obvaduje 95% izvenborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi inštrumenti. Tri največje ameriške banke obvladujejo tudi preko 40% vse svetovne izdaje in prodaje novih vrednostnih papirjev.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
7 x komentirano