Vest

Francoski razsvetljenci so intelektualno revolucijo sedemnajstega stoletja zaradi vrtoglavega tempa novih odkritij radi imenovali stoletje genija. A prav to stoletje je obenem z užitkom in javno blatilo svoje izobraževalne institucije. »Šola« je beseda, ki jo malone vsi novoveški avtorji izgovarjajo le s posmehom in zaničevanjem, pridevnik »šolski« pa je postal tako rekoč sinonim za absurd, dlakocepstvo in – kako nepričakovano – neuporabnost in neučinkovitost.

Negativna podoba institucionalne izobrazbe kot obvezna, a nikoli povsem analizirana figura, in obupovanje nad okornostjo sholastičnega trivija in pomankljivostjo kvadrivija poleg nedvomno pomembnih teženj po odločnem reformiranju pedagoškega procesa (Komensky) proizvede povsem nov odnos do vednosti, zapisane v knjigah. Literarno učenost je treba zamenjati za neposredno branje knjige narave (Galileo), za življenjske izkušnje velike knjige sveta (Montaigne, Descartes); ter na koncu napisati uporabnejšo knjigo, povzetek in korekcijo vseh obstoječih knjig, knjigo vseh knjig – enciklopedijo (Leibniz, Diderot). Premik od institucije k samoizobraževanju torej.

Gregor Kroupa je doktor filozofije in predavatelj zgodovine filozofije na likovni akademiji Inštitut A.V.A.

Predavanje je potekalo 4. Marca 2010 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. Letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije«.