Vest

Prejeli smo vabilo s strani predsednika Vlade RS g. Pahorja, da se osmega marca udeležimo delavnega srečanja o najaktualnejših vsebinah, ki se nanašajo na področje invalidskega varstva. Končno enkrat, pa ne, da so nas uslišali? Seznam vabljenih je vključeval predsednika NSIOS in vse druge predstavnike invalidskih organizacij, ministra za delo, g. Školjča in g. Pavlico. Udeležbo je bilo potrebno potrditi in ob tem sem tudi vprašala o natančnejši vsebini sestanka, a jasnega odgovora nisem dobila.

Na moje veliko čudenje se sestanka ni udeležil predsednik NSIOS g. Šuštaršič. G. Pahor je bil zaradi tega vidno jezen in ogorčen, saj je bil prisoten sam cvet Vlade. Kot je bilo razumeti iz njegovih besed, je bil razlog odsotnosti g. Šuštaršiča moja prisotnost oz. prisotnost vseh drugih, ki niso NSIOS; tega nam niso natančno pojasnili. Že samo to dejstvo govori o običajno uporabljenih metodah, ki jih v imenu invalidov izvaja g. Šuštaršič. Drugo dejstvo pa, da članice NSIOS za sestanek sploh niso vedeli, saj so me kasneje nekateri predstavniki le-teh klicali in me spraševali kdo je bil vabljen in kaj se je tam dogajalo.

Pripravila sem si ključne točke, ki sem jih nameravala izpostaviti, a zato nisem imela možnosti, saj je g. Pahor sklenil, da se v bližnji prihodnosti ponovno dobimo vsi na nekakšnem neformalnem srečanju. Zato na tem mestu javno izpostavljam vprašanja, ki jih bom še naprej zastavljala, dokler ne dobimo odgovorov, a tudi rešitev za nedopustne razmere.
Kdo je odgovoren za FIHO: Vlada, MDDSZ ali nihče?
FIHO ne more biti izven zakonov v RS in brez nadzora!
Mnenje s pridržkom Računskega sodišča je nedvoumno, FIHO ne upošteva lastnih kriterijev in meril.
Upravno sodišče je že izreklo dve sodbi, FIHO sploh ni odgovoril.
Čudno imenovanje spornih članov v Svet vlade za invalide.
Kaj namerava Vlada storiti s pobudo Komisije za preprečevanje korupcije glede ustanovitve medresorske skupine; MDDSZ trdi, da nima pristojnosti nad FIHO?

Izkazalo se je, da je bil sestanek sklican prav na pobudo NSIOS in g. Pahor je želel razpravo, ki bi prinesla spravo med invalidskimi organizacijami. Torej zopet nič novega in ponovno na vztrajanju pri napačni zastavitvi bistva problema. Kot po navadi se skuša, ko gre za invalide, država umakniti od reševanja neenakosti in diskriminacije ter se gre igre vloge nepristojnosti, nevmešavanja in nevtralnosti; torej popolne odsotnosti države in prava. V izjavi za javnost je g. Svetlik povzel, da “vladi ne kaže posegati na področje samoorganizacije invalidov“. “Mislimo, da je predvsem pomembno, da se same invalidske organizacije znajo med seboj dogovarjati in seveda tudi oblikovati tista telesa, ki jih potem na nacionalni ravni ustrezno predstavljajo.” Tako vlada namesto zakonite regulacije in garanta pravne države ter enakih možnosti, zagovarja zakon močnejšega, zakon prepotentnih in privilegiranih. Kar je seveda noro in nedopustno. Bistvo problemov, to se ve, je povsem drugje, a se ga ne želi odpraviti. So strukturni in sistemski, kar se kaže v odsotnosti pravne države na področju invalidskega varstva.

Kako se je mogoče tako sprenevedati, da gre za strukturne neenakosti, zakonske pomanjkljivosti in nezakonitosti, ki vzpostavljajo že dolgoletno pravno praznino in popolno samovoljo ter oblast tistih, ki imajo pozicije moči? Naj se logika sprave in sodelovanja uveljavlja pri vladanju, tako znotraj parlamentarnih strank, kot morda še prej, znotraj same koalicije, če je predsednik res tako prepričan, da je to prava pot. A menim, da so rešitve drugje in drugačne narave, da se že enkrat uveljavi red in avtoriteta, s tem, da se dosledno spoštuje pravo za vse enako in pod enakimi pogoji, se vzpostavi visoka etična merila, da se drži zapisanih obljub in zavez ter deluje odgovorno, da bomo državljani sploh lahko še (kaj) zaupali državnim institucijam. Govoriti o spravi in samoregulaciji znotraj invalidskih organizacije je višek cinizma in perverzije. Ko se ve in je vsem več kot dobro znano, da obstaja monopol, uzurpacija reprezentativnih funkcij, nepravičnost pri delitvi sredstev ali celo ignoriranje pravil in zakonodaje. Ko se za dosego in ohranjanje privilegijev in zasebnih interesov, uporabljajo metode izsiljevanja, ustrahovanja, diskreditacije in sistemske diskriminacije vseh, ki se ne vdajo enoumnemu režimu in invalidni logiki utemeljeni na tradicionalno pridobljenih privilegijih.

A o tem smo že toliko pisali in g. Pahor je s tem bolje seznanjen kot kaže in pove. Še bolj pa pozna razmere g. Školjč, predvsem o notranjih razprtijah v FIHO in sporih, ki že nekaj mesecev intenzivno potekajo med direktorjem FIHO g. Jugom in g. Šuštaršičem; kaj drugega kot za deleže Loterije Slovenije in z njo povezane denarce. A gospod Školjč še naprej brezsramno zagovarja g. Šuštaršiča in je do ugotovitev Računskega sodišča ravnodušen, »saj mnenje s pridržkom ni nič kaj takega, vsako ministrstvo ga ima in če bi se po tem ravnali in presojali, bi že vsi morali oditi«. Še vedno se sprašujemo o razlogih in interesih za vztrajanje različnih državnih predstavnikov pri ščitenju in nedotakljivosti tega gnilega sistema. A prej ali slej bo nekje nekaj počilo, vsaj upamo, da ne bo takrat že za vse prepozno.

Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da dokažemo, kaj se na področju t.i. invalidskega varstva in znotraj FIHO dogaja; pretvarjanja politikov ne bodo več možna.
G. Pavlice ni bilo, a je bil vseprisotni, ko gre za (po njegovem dojemanju) invalidke in invalide g. Uršič.

Elena Pečarič