Vest

RDEČA TAJSKA
Bangkok so za vikend zasedli deset tisoči rdečesrajčnikov. Šlo je za pripadnike
in podpornike v državnem udaru odstranjenega premiera Thaksina Šinavatre in njegovega gibanja Združene fronte za demokracijo in proti diktaturi (UDD). Šinavatra je leta 2001 močno zmagal na parlamentarnih volitvah in kot prvi premier preživel mandat brez državnega udara. V sredini drugega mandata leta 2006 je bil odstavljen v 18em državnem udaru od začetka obstoja ustavne monarhije (1932). Naslednje leto v sporni odločbi sodišča razpustijo njegovo stranko in zamrznejo vse premoženje njegove družine. Leta 2008 ga v odsotnosti zaradi korupcije obsodijo na 2 leti zapora, februarja letos mu sodišče zapleni 2,2 milijarde premoženja. Šinavatra in njegova družina sta skozi mandat s posli v mobilni telefoniji, računalništvu in gradbeništvu izredno obogatela.
Šinavatra in njegova Fronta imata največjo podporo med ruralnim prebivalstvom, saj je v času, ko je bil premier, sprejel množico ukrepov za zmanjšanje revščine. Uvedel je javni zdravsteni sistem, ugodna posojila za kmete, socialne programe in z velikimi finančnimi vlaganji oživil domačo ekonomijo.
Ruralno prebivalstvo še nikoli ni tako glasno zahtevalo upoštevanja v političnem življenju monarhije, ki ji v glavnem dominira konzervativna rojalistična elita s podporo vojske. Protestniki zahtevajo odstop sedanje vladajoče koalicije, razpustitev parlamenta in razpis novih splošnih volitev. Sedanji oblasti očitajo dvojna merila v zvezi s korupcijo in kritizirajo njeno vladanje brez potrditve volilnega telesa.
Premier Vedžadživa se je z ministri zatekel v dobro zastraženo vojašnico. Protestnikom sporoča, da njihovim zahtevam ne misli ustreči, njegovi privrženci pa jim očitajo nasprotovanje monarhiji, totalitarizem in marksizem.
Še nikoli do sedaj ni ruralno prebivalstvo tako očitno izrazilo svoje volje o političnih zadevah nasploh. V glavnem so protestirali o specifičnih zadevah, ki so direktno vplivale na njihovo življenje. Do sedaj je namreč veljal rek, da ruralni volilni glasovi postavijo vlado, prebivalci Bagkoka jo s protesti strmoglavijo.

ŠOPING V AFRIKI
Več kot 20 afriških držav prodaja ali oddaja v dolgoročni najem ogromne kmetijske površine. Kupci so večinoma tuje države, korporacije, investicijski in penzijski skladi ter celo posamični milijarderji. Prihajajo iz vsega sveta, od Kitajcev in Korejcev, Indijcev in Saudijcev, do Američanov in Evropejcev. Poteka najverjetneje največja sprememba lastništva od časa kolonializma. V zadnjih letih so afriške države prodale okoli 50 milijonov hektarjev kmetijskih površin, kar predstavlja približno dvakratno površino Velike Britanije. Kmetijska zemljišča v Afriki so poceni, ocenjeni letni dobički za Podsaharsko Afriko so okoli 25%. Pridelek iz takšnih polj ni in ne bo namenjen lokalni porabi. Prepeljan je v distribucijske centre, od tam pa po celem svetu. V mnogih regijah Afrike takšne državne politike vodijo v razlastitve in proteste avtohtonega prebivalstva, ki vidi v tem prisvajanje tuje, velikokrat skupnostne zemlje. Prizadeto prebivalstvo na takšno politiko razprodaj nima nikakršnega vpliva.
Tempo razprodaj se stopnjuje od leta 2008, ko so se cene hrane na svetovnem trgu drastično dvignile, predvsem revne države so takrat doživele pomanjkanje hrane in proteste. Nakupe spodbuja tudi čedalje večje pomanjkanje vode in vstrajanje Evropske unije, da bodo do leta 2015 pogonska goriva vsebovala 10% rastlinski delež. Če bo Evropska unija hotela doseči cilje, bo morala biogorivom nameniti preko 4 milijone hektarjev zemljišč oziroma preko polovice površine Italije.
Etiopija, kjer so milijoni ljudi odvisni od pomoči v hrani, tujim investitorjem ponuja v najem kar 3 milijone hektarjev najrodovitnejše zemlje. Pridelki bodo namenjeni izključno za izvoz. Na takšen način že delujejo plantaže rož za evropski trg ter riževa in pšenična polja, zelenjavni nasadi in plantaže rož za saudski trg. Družba Saudi Star namerava v naslednjih letih za 99-letni najem 500.000 hektarjev obdelovalnih površin plačati kar 2 milijardi $. Čeprav je Savdova Arabija ena izmed največjih pridelovalcev žit na Bližnjem vzhodu, namerava zaradi varčevanja z vodo svojo pridelavo zmanjšati za 12%. Domačim agro podjetjem namerava ponuditi ugodne kredite za investicije v države z »velikim agrokulturnim potencialom« v vrednosti 5ih milijard $. Na ta način namerava letno prihraniti okoli nekaj milijonov kubičnih metrov vode.
Največje nakupe do sedaj je v Kongu sklenila Kitajska. Kupila je kar 2,8 milijona hektarjev zemlje. Namenjeni bodo proizvodnji biogoriv iz palmovega olja. Še večji posel je hotel skleniti južnokorejski Daewoo na Madagaskarju. Če posla ne bi preprečili množični neredi, bi pokupil okoli milijon hektarjev obdelovalne zemlje, oziroma skoraj polovico vse rodovitne površine na otoku.
Poročilo Svetovne banke o nakupih afriške zemlje, ki bo izdano konec meseca, naj bi omenjalo tako potencialne prednosti kot ogromne nevarnosti, ki jih lahko povzroči takšno koncentriranje lastništva obdelovalnih površin tako za ljudi kot naravo. Največji problem bo voda. Intenzivno monokulturno kmetijstvo, še posebej pa pridelava zelenjave in rož potrebuje enormne količine vode. Samo ena velika plantaža rož v Etiopiji porabi letno toliko vode kot 100.000 prebivalcev. Zaradi posebnih pogodb ji država tega sploh ne zaračunava.

STARI ZAVEZNIKI
Na obisku v Indiji se je mudil ruski premier Vladimir Putin. Kljub izboljševanju odnosov z ZDA po koncu embarga na izvoz orožja in jedrskih tehnologij zaradi razvoja indijske jedrske bombe, Rusija še vedno predstavlja strateškega partnerja, ki ne postavlja pogojev pri prodaji orožja in druge visoke tehnologije.
Rusija bo tako za Indijo v obdobju med letoma 2012 in 2017 začela z gradnjo 6ih jedrskih reaktorjev za elektrarne, naslednjih 6 v obdobju po letu 2017. Indija razmišlja o nakupih še večih ruskih reaktorjev.
Poleg energetskih poslov so bili podpisane dodatne pogodbe o obnovi ruske letalonosilke, nakupu dodatnih 29 lovskih letal in skupnem razvoju transportnega letala.
Skupna vrednost podpisanih pogodb naj bi presegala 10 milijard $.

NEZAPOSLENI VETERANI
Nezaposlenost med ameriškimi veterani vojn v Iraku in Afganistanu je višja kot med katerokoli drugo socialno skupino z izjemo mladih urbanih Afroameričanov. Še posebej so na udaru veterani stari med 18 in 24 let. Danes je nezaposlenost med njimi 21%, leta 2008 je bila 16,6%. Nezaposlenost med mladimi je že tako visoka, saj med neveterani znaša skoraj 17%.
Od začetka vojn proti terorizmu je na bojiščih sodelovalo 1,9 milijona ameriških vojakov. Po vrnitvi v civilno življenje se jih veliko sooča z duševnimi težavami, odvisnostjo in brezdomstvom. Težave pri zaposlitvi njihovo prilagoditev na civilno življenje še poslabšujejo.
Izredno slabo se godi tudi pripadnikom rezerve in nacionalne garde. Velikokrat se zgodi, da so med časom služenja zaradi ekonomske krize odpuščeni iz delovnega mesta, ob povratku pa novih služb, s spodobnim zaslužkom ni. Delodajalci zaradi potencialnih problemov s prilagajanjem na civilno življenje in možnosti ponovnega odhoda na bojišča takšnih veteranov ne zaposlujejo.
Administracija za veterane namerava problem z nezaposlenostjo rešiti z dodatnim izobraževanjem. V naslednjih 10ih letih namerava veteranom protiterorističnih vojn za obiskovanje šol nameniti 78 milijard $.

Jura Štok