Vest

Potem, ko je Walter Benjamin v tekstu Izkustvo in siromaštvo iz leta 1933 predlagal novega junaka spoznanja – barbara, ki ne potrebuje več prtljage podedovanega znanja -, se v filozofiji, približno trideset let kasneje, pojavi celokupen niz figur, podobnih Benjaminovi: od Lyotardjevih „poganov“ do Rancierjevega Jacotota. Vznik teh figur je očitno povezan z nekim specifičnim časovnim zamikom in zdi se, kakor bi se slednje rojevale iz lastnega pepela, kot odgovor na novi val restavracije.

V predavanju skuša izrisati nekaj osnovnih črt tega novega heretičnega subjekta vednosti, a brez pretenzij, da vse hereze poveže v enotno krivoverstvo.

Povezava na celotno predavanje.

“Smatram, da lahko insistiranje na tej začetni gesti otroka ali barbara to mrežo znanja na nek način prebije inherentno, jo razdira znotraj nje same. Oziroma, da vrnitev ali širjenje te mreže do njenih najbolj oddaljenih ekstremov, do skrajnih robov naših možnih interesov – do zanimanja za zrno prahu – lahko razpara to mrežo, jo onemogoči. In tisto, kar sem imenoval »pledoaje za novo barbarstvo«, in sicer povsem jedrnato, brez kakega posebnega programa, imam za edini možni način upora proti tovrstni znanosti in znanjem: takšnega upora, za katerega nam ni potrebno čakati nekih drugih časov, temveč ga lahko naredimo prav zdaj.”

Leonardo Kovačević živi v Zagrebu, kjer dela kot urednik Tretjega programa hrvaškega radia in kot prevajalec sodobne francoske filozofije (Baudrillard, Ranciere, Levinas, Derrida). Njegovi teoretski apetiti se gibljejo okrog sodobne francoske politične filozofije in estetike.

Predavanje je potekalo 11. marca 2010 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije.