Vest

Vlada se je odločila nadaljevati s projektom TEŠ 6. Namesto zelenih tehnologij in vlaganja v domače znanje, so državo usmerili v premog in popolnoma uvoženo znanje. Zdi se, da Slovenijo pred potjo v preteklost lahko reši le še referendum. A kaj ko so pri nas resne teme za javnost kot kaže preveč zahtevne.

Najbolj priljubljeni slovenski politik, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je bil videti zadovoljen. TEŠ 6 gre naprej. Menda naj bi se sicer poskušali pogajati o nižanju cen za opremo, ampak v to, da bi lahko bili pretirano uspešni, itak nihče ne verjame. Glavni argumenti za TEŠ 6 so bili ohranjanje delovnih mest v rudniku, izkoriščanje lastnega (slabega) premoga in nadomestitev prejšnjih blokov, ki so še večji onesnaževalci od novega. Na prvi pogled se sliši racionalno. In vendar danes najbrž ni prav veliko ljudi na svetu, ki se ne bi zavedali, da zelene tehnologije niso pomembne le zaradi ohranjanja planeta, temveč pomenijo tudi veliko razvojno prednost za tiste, ki jih bodo razvijali. Nedavno smo denimo lahko slišali, kako razmišljajo Finci, ki so v devetdesetih usmerili državo v IT tehnologije. Zdaj razmišljajo zeleno.

Takšnega razmišljanja v Sloveniji skorajda ni mogoče zaslediti. Vsaj ne v državnih inštitucijah. Pa tudi sicer je precej marginalizirano. Najbolj priljubljeni politik je tako praktično brez težav vlado prepričal, da je TEŠ 6 dobra odločitev. V javnosti je bilo nasprotovanja malo. V vladi pa je edini glas proti, za katerega vemo, ostal Gregor Golobič. Kar je hecno, tudi zato, ker gre za predsednika stranke v katero je zaenkrat še vedno včlanjen tudi Lahovnik. Čeprav ne more čuditi, saj je o tem, kako ne sodelujeta, javno govoril prav on. Golobičeve besede trenutno ne štejejo prav veliko. Lobisti velikega posla so šli denimo celo tako daleč, da so sprožili govorice o tem, da je za njegovo nasprotovanje kriva neka zamera zaradi poslovanja Ultre. Kar je sicer abotno, vendar učinkovito zapira usta. O pomembnih stvareh, na katere opozarja Golobič, tako ni potrebno več govoriti.

Precej neopaženo je tako ostalo, da nihče ne pozna podatkov o tem, ali je res na razpolago dovolj premoga. In celo to, da je vladna služba za podnebne spremembe zapisala, da obstaja možnost, da se bo zaradi cene emisijskih kuponov za CO2 podrla ekonomika investicije. Dejstvo, da mora Slovenija zaradi okoljskih razlogov zapreti praktično vse obstoječe bloke v Šoštanju do leta 2015, je postalo argument za najbolj neekološko alternativo, ki za povrh ogroža ostale velike energetske investicije. Zaradi TEŠ 6 država namreč najverjetneje ne bo zmogla financirati novega bloka nuklearne elektrarne ter dokončanja hidroelektrarn na spodnji Savi. O sončni energiji v Sloveniji tako ali tako govorijo samo zanesenjaki. A ne glede na to zaplankanost, bi lahko bilo vsem jasno, da je glede TEŠ 6 dovolj vprašanj, ki zahtevajo tehten razmislek.

Pred časom smo sicer slišali, da naj bi o projektu potekala široka razprava in da naj bi bila dokončna odločitev sprejeta šele zatem. No, razpravo smo potem nekako prešpricali. Trenutek, ko se vsa država ukvarja z zlorabljenimi psi, nevarnimi prijatelji in političnostjo prve tožilke, je bil več kot primeren, da se na hitro sklene posel, ki bo določil dolgoročno energetsko politiko države. Ta bo, kot kaže, temeljila na premogu. Na tej zgodovinsko pomembni surovini, ki je pred dvesto leti odločilno prispevala k dvigu Britanskega imperija. Skorajda mimogrede smo s tem dobili enega od pomembnih elementov izhodne strategije. Ne da bi prav veliko ljudi to sploh opazilo. Je to lahko samo prvi vtis? Slovenija tradicijo referendumov pozna. Ob kopici nepotrebnih, smo včasih lahko glasovali tudi o čem pomembnem. Referendum o TEŠ 6 bi vsekakor bil eden takšnih.

Jani Sever