“Small Gods” The World rides through space on the back of a turtle. This is one of the great ancient world myths, found wherever men and turtles were gathered together; the four elephants were an Indo–European sophistication. The idea has been lying in the lumber rooms of legend for centuries. All I had to do was grab it and run away before the alarms went …
Referring to North America as Turtle Island suggests a view of North America not merely as a land “discovered” and colonized by people of European descent, but as a land inhabited and stewarded by a collection of rich, diverse, and civilized peoples.
MDDSZ
Minister g. Ivan Svetlik
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Ljubljana, 22. 3. 2010
Zadeva: Prošnja za sestanek in odgovore na odprta vprašanja glede Zakona o osebni asistenci
Spoštovani!
Javno vas moramo pozvati za pojasnila in odgovore glede Zakona o osebni asistenci, ki se piše v okviru Direktorata za invalide in jih nismo uspeli dobiti s strani g. Uršiča (čakamo že od meseca februarja). Kljub temu, da zelo aktivno delujemo v delovni skupini to ni nikakršno zagotovilo, da so naši argumentirani predlogi upoštevani. Zato želimo ponovno jasno in glasno poudariti naše pomisleke, kritike in nenazadnje bojazni, da bomo v tem procesu izigrani. Da bomo uporabljeni zgolj kot izgovor, da smo bili partnerji in sooblikovalci zakona, v dialogu s pripravljavcem zakona, ki pa mnoge koncepte neodvisnega življenja in osebne asistence zlorablja in jih prireja po svoje.
Pri svojih argumentacijah se seveda sklicujemo na Konvencijo ZN o pravicah hendikepiranih, ki je za nas najbolj pomemben mednarodni pravni dokument katerega je Slovenija ratificirala in se s tem zavezala, da ga dosledno spoštuje in implementira. Posebno pomemben je 19. člen, ki govori o pravici do osebne asistence, žal je prevod v slovenščino popačen. Žalosti nas tudi dejstvo, da se na mnogih delovnih sestankih ponovno začenja razprava o tem kaj osebna asistenca je. YHD izvaja program Neodvisno življenje hendikepiranih v okviru katerega zagotavljamo osebno asistenco na nacionalnem nivoju že 13 let, MDDSZ pa ga preko petletnih razpisov sofinancira že enajsto leto. Redno vam pošiljamo poročila v katerih so poleg vsebine izvajanja tudi natančni podatki o številu ur osebne asistence ter cena le-te. V obdobje med letoma 2005 in 2007 smo izvajali tudi projekt v okviru pobude Equal, katerega vsebina je bila povezana z osebno asistenco in oblikovanjem poklicnega profila »osebni asistent«. Iz vseh poročil in iz dolgoletne prakse ter bogatih izkušenj bi pisci zakona morali črpati osnove za zakonske nastavke, ki bi bili praktično izvedljivi. Nasprotno pa se spreneveda, da se nekaj počne popolnoma na novo ter se obstoječe prakse poskuša peljati v novo zakonodajo, kar je seveda neprimerno.
Vsebinske kritike in prošnje za pojasnila:
1. Kaj obsega osebna asistenca mora biti jasno definirano v samem zakonu in ni sprejemljivo, da se uporablja člene iz predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi; po tej logiki bi tudi nega, ki se izvaja znotraj institucij bila ista kot tista v okviru dolgotrajne oskrbe.
Povsem nedopustno je, da se predlog Zakon o osebni asistenci naslanja na Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, saj že ime zakona pove, da se koncept veže na »skrb in pomoč«. Prav je, da obstaja več različnih storitev, da se hendikepirani posamezniki lahko odločajo med različnimi storitvami in med njimi izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza. Nasprotujemo pa temu, da se iz osebne asistence izloči eden od osnovnih elementov – osebna nega in pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih potreb z izgovorom, da je za to že poskrbljeno nekje drugje. Gibanje za neodvisno življenje se je v teoriji in praksi distanciralo od storitev tradicionalnih skrbi in pomoči, še več, vzpostavilo se je kot odpor in nasprotovanje medicinskemu modelu, pokroviteljskemu odnosu v katerem je posameznik prejemnik pomoči in skrbi, objekt dela in varstva, ne pa subjekt avtonomnega odločanja. Zato se je razvila nova teorija (socialni model) in praksa; osebna asistenca. Prav medicinski model pa je močno prisoten v Zakonu o dolgotrajni oskrbi iz katerega poskuša g. Uršič vzeti kar največ izhodišč. To dejstvo kaže na nerazumevanje bistva osebne asistence, načel in vrednot, ki so v temelju povezane z novimi koncepti in praktičnim pristopom. Osebna asistenca nikoli in nikakor ne more biti nadgradnja, dopolnitev ali nekakšen nadstandard primarnih storitev dolgotrajne oskrbe, saj je v osnovi utemeljena v možnosti odločanja, izbire in upravljanja samega uporabnika. Torej tudi tiste storitve, ki se zdijo enake kot naštete v dolgotrajni oskrbi, to niso in ne morejo biti, ker je način izvajanja storitve tako različen. Utemeljen je na potrebah in željah uporabnika; torej izrazito individualiziran in nikakor ne utemeljen na diagnozi kot se še vedno zmotno predpostavlja s strani tistih, ki ne razumejo nove paradigme.
2. Uporabnike osebne asistence ne gre omejevati, izločati ali obravnavati neenako na podlagi diagnoz oz. medicinskega modela.
Ni razumno, da se je meja za vstop v storitev povišala iz 20 ur na 30 ur, izjema pa so slepe, gluhe in gluhoslepe osebe. Iz kroga upravičencev se ne sme izločati posameznikov z oznakami t.i. duševne prizadetosti, saj za takšno diskriminatorno ravnanje ni nobenih argumentov in potreb. Prav tako ne gre ločevati in omejevati osebne asistence na različne aktivnosti znotraj nje. Prav gotovo pa bo za skupine gluhih in gluhoslepih oseb potrebno oblikovati bolj specifično pomoč z določenimi strokovnimi znanji npr. znakovni jezik.
3. Kriteriji za določanje obsega osebne asistence
Pravica do osebne asistence je izražena v urah in do nje bi morali biti upravičeni uporabniki, ki potrebujejo od 20 do168 ur osebne asistence na teden. Določi se obseg osebne asistence, ki je v kombinaciji s pomožno tehnologijo, prilagoditvami življenjskega in delovnega okolja in načrtovanjem infrastrukture brez arhitektonskih ovir potrebna, da ima uporabnik enake možnosti izbire, kot jih imajo drugi državljani. Upoštevati je potrebno, da morajo uporabniki imeti možnost izpolniti vse družbene vloge, npr. v družini, soseščini in širši družbi, z vsemi pravicami in odgovornostmi, vključno z delitvijo dela v družini, ki je prisotna v uporabnikovi kulturi. Pri oceni potreb po osebni asistenci je treba upoštevati:
a. aktivnost uporabnika,
b. njegov družben položaj (vpetost v družinsko okolje),
c. ter stopnjo preostalih fizičnih zmožnosti, ki jih uporabnik ima za zadovoljevanje lastnih potreb.
Priznanje pravice do osebne asistence ne sme biti pogojevano oz. je neodvisno od ekonomskega stanja posameznika ali njegovih svojcev. Uporabnikom asistence ni treba plačevati prispevkov za osebno asistenco ne glede na njihov dohodek ali premoženje oz. dohodek ali premoženje njihovih družin.
4. Financiranje storitve:
nujno je potrebno vključiti sredstva FIHO, ki so v prvi vrsti namenjena prav za »Trajne in splošno koristne dejavnosti, ki jih financira oziroma sofinancira fundacija, so tisti programi in storitve, ki so v neposredno korist posameznikov, prispevajo k izboljšanju njihovega socialnega položaja oziroma preprečujejo poslabšanje, in k ustvarjanju možnosti za čimbolj neodvisno in samostojno življenje.« (Pravila FIHO, 2. člen)
Da lahko člani delavne skupine tvorno prispevamo k vsebini zakona moramo imeti s strani MDDSZ nekaj osnovnih podatkov in ocen stanja:
- ustrezno analizo ter oceno stanja, ki bi prikazala obstoječe stanje, koliko hendikepiranih živi v raznih institucijah in katerih (DSO, Zavodi, bivalne skupnosti…);
- koliko oseb koristi institut družinskega pomočnika;
- koliko oseb je prejemnikov dodatka za tujo nego in pomoč oz. dodatka za pomoč in postrežbo, ter starostna struktura prejemnikov;
- koliko jih živi pod pragom revščine oz. je njihov priliv zgolj dodatek za tujo nego in pomoč bodisi po ZPIZ ali po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Proceduralne kritike in prošnje za pojasnila:
Zelo nenavadno je, da se je zadnji mesec pisanje zakona tako pospešilo; v letu 09 so bili le trije sestanki, v letošnjem letu pa so tedenski oz. po novem bodo kar dvakrat na teden. V tako kratkem času je težko predelati vsa gradiva, ki jih prejmemo oziroma se nanje pripraviti. Nič narobe, če to ne bi vplivalo na kvaliteto razprave in možnost argumentiranja podanih predlogov, a žal temu ni tako. Še več, postavljeni smo pred dejstvo, da se zakon ne bo začel izvajati pred letom 2013, ker naj bi se navezoval na Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ne gre pozabiti, da bodo vmes še parlamentarne volitve, ki lahko popolnoma vse obrnejo na glavo. Zdi se, da se hiti prav z namenom in načrtno, da bi težko sledili vsem spremembam in podajali tehtne predloge in izboljšave. Za neupoštevanja naših predlogov pa skoraj ni možnosti razprave in ni nikakršnih pojasnil glede njihove zavrnitve ali popolno nasprotnih usmeritev. Pri tem se tudi onemogoča razprava znotraj uporabniških skupin, ki je pri tem zakonu ključnega pomena in bi morala biti tudi osnovno vodilo upoštevanja piscev zakona v skladu z načelom »Nič o nas, brez nas!«.
Predsednica YHD
Elena Pečarič
V vednost:
Vlada RS, predsednik g. Borut Pahor
DZ RS, predsednik g. Pavle Gantar
Mediji in javnost
Nepokornost so prvi pokazali azijski tigri. Kljub močnemu zadolževanju so pogosto izigravali vsiljene strukturne reforme. Bolj ko so prirejali bilance, manj ko so se reformirali, uspešnejši so bili. Nato se je začela lomiti Latinska Amerika, najprej Venezuela (leta 1989), potem prva in najodmevnejša vojna za vodo v Boliviji (leta 2000), sledil je popoln zlom Argentine (leta 2001) in plaz gibanj, ki so začela izganjati korporacije, neoliberalne vlade in tudi pse čuvaje iz svojih suverenih ozemelj. Nove vlade so bile prisiljene v nepokornost finančnim psom. MDS in SB sta začela izgubljati južne trge.
In kaj hujšega bi se jima lahko zgodilo kot to, da so se države začele povezovati in si pomagati. Venezuela je nacionalizirala nafto, z dobički pomagala odplačati argentinski in ekvadorski dolg. Brazilija in Rusija sta začeli pospešeno odplačevati svoje obveze. Posojila sta zavrnila še Urugvaj in Paragvaj, Morales pa je presekal lakomne črpalke MDS v Boliviji. Finančni trg Latinske Amerike se je začel po letu 2009 integrirati v Banco del Sur in vrsto neodvisnih političnih projektov, kar je finančne pse nagnalo v migracijo.
Kam odhajata? Vse kaže, da nazaj v EU, ki ji doslej ni uspelo izoblikovati skupne fiskalne politike in mehanizmov, s katerimi bi kreditno nesposobne članice prisilila v reforme. Problem sta se pretekli teden namenila reševati Merklova in Sarkozy. Požvižgajmo finančnim psom, je trdila Merklova, ki je prisluhnila svojim volilcem in stališčem skandinavskih držav. Sarkozy je skupaj z mediteransko regijo, ki je finančno, gospodarsko in socialno bistveno bolj podobna Grčiji kot Skandinaviji, nasprotoval posredovanju MDS. In Slovenija? Dala je svoj glas za pse.
Vendar se MDS ne vrača v EU samo kot kreditor. Prihaja kot ekspert za privatizacijo, diktaturo konkurenčnosti, fleksibilizacijo trga dela in odpravo pridobitev socialne države. EU bo na svoji periferiji s posredovanjem MDS realizirala neoliberalne reforme, ki so jih zadnje desetletje preprečevala in jim angažirano nasprotovala delavska, študentska in druga avtonomna gibanja.
Včasih me zagrabi, da bi bilo treba reči bobu bob, a ne tako, da ga prepišeš :)
Pa sem ga vseeno: http://www.delo.si/clanek/103038
Kaj je s slovensko politično levico in predvsem z desnico, ki kot da je ni? Kot je videti, je le Janša in šele potem vsi drugi …
Janša kot politik ne prenese nikogar, ki mu je raven. Rad komandira. Je v bistvu vojaška natura in je rad glavni. Če je treba, zahteva, da gre ljudstvo zanj na cesto. Borut Pahor si je, kot sem napisal v enem epigramu, izbral za vzor šlevo, ne pa Borisa Pahorja iz Trsta (smeh), soimenjaka, kar bi bilo mnogo bolje. Razdvojenost slovenskega naroda hoče Janša premagati tako, da vsi pridejo k njemu, medtem ko se Pahor približuje narodu z nekim čudnim hlinjenjem širine in s popuščanjem. V tem popuščanju in sprejemanju vse drugačnosti je takoj nastavil Rupla. Rupel pa ni podpisal samo tiste vilniuške izjave, ki je sramota za slovensko zgodovino in slovenski narod, saj smo šli pravzaprav podpirat agresijo, zločin, in še zdaj sodelujemo v njem, ampak zdaj ponovno piše tudi o tem, kakšno zlo se dogaja še danes, in blati slovenski narod in državo. Pahor je benevolenten do Rupla, brani Brezigarjevo in hrani Janšo, če uporabim te lepe glagole. Tako ne prideš nikamor. Absolutno ne. V politiki je po moje treba nekaj dobre drže.
Po skoraj dveh letih je to zdaj že povsem očiten vzorec: najprej premierjeva verbalna driska o neverjetnih kvalitetah ministrov, nato pa - kar tako, javno - njihovo poniževanje, diskvalifikacija, javne grožnje ali vsaj točno nasprotna stališča od tistih, ki jih imajo ministri. Temu se reče razgradnja vlade.
Kajti, kaj za vraga ima on odločati o tem, kdo je kršil zakon? A je pravnik? Ali pa samopašni politologec, hudo okužen od preddemokratičnih časov, ki si domišlja, da se spozna prav na vse in mora o vsem imeti zadnjo besedo, o pravu, kmetijstvu, zdravstvu, financah, sociali?
Pahorjeva logoreja zdaj že povsem resno ogroža delovanje države in dramatično razkriva, da je neveden celo bolj, kot je “lep”, da tam, kjer bi moral molčati, se podučiti, premisliti, klobasa le zato, ker ga dajejo igralske ambicije, ki bi jih lahko uresničil le v Mengšu: tam igralci vice pokajo, ljudje pa se smejijo tudi zato, ker jih obhaja sram nad vulgarno preproščino nastopajočih.
Obama je moral požreti bistveno več dreka, pač sorazmerno z nekropolji kjer vodi vojne.
http://www.democracynow.org/2010/3/22/arundhati_roy_on_obamas_wars_india
Dober link od Arundhati Roy .
a tole ti je znano?
http://www.rasmussenreports.com/public_content/politics/general_politics/january_2010/45_say_random_group_from_phone_book_better_than_current_congress
45% Say Random Group From Phone Book Better Than Current Congress
Ti odstotki vztrajno rastejo, pa ne le na Želvjem otoku…
Kaj je Želvji otok ? Moraš razložit, ker sem stjupid :)
A tega al kerga druzga :)?
http://www.siafu.ca/story/49
Verjetn tega :)
http://en.wikipedia.org/wiki/Canadian_Forces_casualties_in_Afghanistan
http://dissidentvoice.org/2010/03/obamacares-passage-a-full-scale-retreat/
Ta je že bliži ; /
“Small Gods” The World rides through space on the back of a turtle. This is one of the great ancient world myths, found wherever men and turtles were gathered together; the four elephants were an Indo–European sophistication. The idea has been lying in the lumber rooms of legend for centuries. All I had to do was grab it and run away before the alarms went …
http://en.wikipedia.org/wiki/Bioregion
Referring to North America as Turtle Island suggests a view of North America not merely as a land “discovered” and colonized by people of European descent, but as a land inhabited and stewarded by a collection of rich, diverse, and civilized peoples.
Turtle Island Native Network
Online Since 1998
http://www.turtleisland.org/front/_front.htm
Pa bolj kvadratno glavo ima borči in odsekano brado.
Nogometne zveze Slovenije
MDDSZ
Minister g. Ivan Svetlik
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Ljubljana, 22. 3. 2010
Zadeva: Prošnja za sestanek in odgovore na odprta vprašanja glede Zakona o osebni asistenci
Spoštovani!
Javno vas moramo pozvati za pojasnila in odgovore glede Zakona o osebni asistenci, ki se piše v okviru Direktorata za invalide in jih nismo uspeli dobiti s strani g. Uršiča (čakamo že od meseca februarja). Kljub temu, da zelo aktivno delujemo v delovni skupini to ni nikakršno zagotovilo, da so naši argumentirani predlogi upoštevani. Zato želimo ponovno jasno in glasno poudariti naše pomisleke, kritike in nenazadnje bojazni, da bomo v tem procesu izigrani. Da bomo uporabljeni zgolj kot izgovor, da smo bili partnerji in sooblikovalci zakona, v dialogu s pripravljavcem zakona, ki pa mnoge koncepte neodvisnega življenja in osebne asistence zlorablja in jih prireja po svoje.
Pri svojih argumentacijah se seveda sklicujemo na Konvencijo ZN o pravicah hendikepiranih, ki je za nas najbolj pomemben mednarodni pravni dokument katerega je Slovenija ratificirala in se s tem zavezala, da ga dosledno spoštuje in implementira. Posebno pomemben je 19. člen, ki govori o pravici do osebne asistence, žal je prevod v slovenščino popačen. Žalosti nas tudi dejstvo, da se na mnogih delovnih sestankih ponovno začenja razprava o tem kaj osebna asistenca je. YHD izvaja program Neodvisno življenje hendikepiranih v okviru katerega zagotavljamo osebno asistenco na nacionalnem nivoju že 13 let, MDDSZ pa ga preko petletnih razpisov sofinancira že enajsto leto. Redno vam pošiljamo poročila v katerih so poleg vsebine izvajanja tudi natančni podatki o številu ur osebne asistence ter cena le-te. V obdobje med letoma 2005 in 2007 smo izvajali tudi projekt v okviru pobude Equal, katerega vsebina je bila povezana z osebno asistenco in oblikovanjem poklicnega profila »osebni asistent«. Iz vseh poročil in iz dolgoletne prakse ter bogatih izkušenj bi pisci zakona morali črpati osnove za zakonske nastavke, ki bi bili praktično izvedljivi. Nasprotno pa se spreneveda, da se nekaj počne popolnoma na novo ter se obstoječe prakse poskuša peljati v novo zakonodajo, kar je seveda neprimerno.
Vsebinske kritike in prošnje za pojasnila:
1. Kaj obsega osebna asistenca mora biti jasno definirano v samem zakonu in ni sprejemljivo, da se uporablja člene iz predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi; po tej logiki bi tudi nega, ki se izvaja znotraj institucij bila ista kot tista v okviru dolgotrajne oskrbe.
Povsem nedopustno je, da se predlog Zakon o osebni asistenci naslanja na Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, saj že ime zakona pove, da se koncept veže na »skrb in pomoč«. Prav je, da obstaja več različnih storitev, da se hendikepirani posamezniki lahko odločajo med različnimi storitvami in med njimi izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza. Nasprotujemo pa temu, da se iz osebne asistence izloči eden od osnovnih elementov – osebna nega in pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih potreb z izgovorom, da je za to že poskrbljeno nekje drugje. Gibanje za neodvisno življenje se je v teoriji in praksi distanciralo od storitev tradicionalnih skrbi in pomoči, še več, vzpostavilo se je kot odpor in nasprotovanje medicinskemu modelu, pokroviteljskemu odnosu v katerem je posameznik prejemnik pomoči in skrbi, objekt dela in varstva, ne pa subjekt avtonomnega odločanja. Zato se je razvila nova teorija (socialni model) in praksa; osebna asistenca. Prav medicinski model pa je močno prisoten v Zakonu o dolgotrajni oskrbi iz katerega poskuša g. Uršič vzeti kar največ izhodišč. To dejstvo kaže na nerazumevanje bistva osebne asistence, načel in vrednot, ki so v temelju povezane z novimi koncepti in praktičnim pristopom. Osebna asistenca nikoli in nikakor ne more biti nadgradnja, dopolnitev ali nekakšen nadstandard primarnih storitev dolgotrajne oskrbe, saj je v osnovi utemeljena v možnosti odločanja, izbire in upravljanja samega uporabnika. Torej tudi tiste storitve, ki se zdijo enake kot naštete v dolgotrajni oskrbi, to niso in ne morejo biti, ker je način izvajanja storitve tako različen. Utemeljen je na potrebah in željah uporabnika; torej izrazito individualiziran in nikakor ne utemeljen na diagnozi kot se še vedno zmotno predpostavlja s strani tistih, ki ne razumejo nove paradigme.
2. Uporabnike osebne asistence ne gre omejevati, izločati ali obravnavati neenako na podlagi diagnoz oz. medicinskega modela.
Ni razumno, da se je meja za vstop v storitev povišala iz 20 ur na 30 ur, izjema pa so slepe, gluhe in gluhoslepe osebe. Iz kroga upravičencev se ne sme izločati posameznikov z oznakami t.i. duševne prizadetosti, saj za takšno diskriminatorno ravnanje ni nobenih argumentov in potreb. Prav tako ne gre ločevati in omejevati osebne asistence na različne aktivnosti znotraj nje. Prav gotovo pa bo za skupine gluhih in gluhoslepih oseb potrebno oblikovati bolj specifično pomoč z določenimi strokovnimi znanji npr. znakovni jezik.
3. Kriteriji za določanje obsega osebne asistence
Pravica do osebne asistence je izražena v urah in do nje bi morali biti upravičeni uporabniki, ki potrebujejo od 20 do168 ur osebne asistence na teden. Določi se obseg osebne asistence, ki je v kombinaciji s pomožno tehnologijo, prilagoditvami življenjskega in delovnega okolja in načrtovanjem infrastrukture brez arhitektonskih ovir potrebna, da ima uporabnik enake možnosti izbire, kot jih imajo drugi državljani. Upoštevati je potrebno, da morajo uporabniki imeti možnost izpolniti vse družbene vloge, npr. v družini, soseščini in širši družbi, z vsemi pravicami in odgovornostmi, vključno z delitvijo dela v družini, ki je prisotna v uporabnikovi kulturi. Pri oceni potreb po osebni asistenci je treba upoštevati:
a. aktivnost uporabnika,
b. njegov družben položaj (vpetost v družinsko okolje),
c. ter stopnjo preostalih fizičnih zmožnosti, ki jih uporabnik ima za zadovoljevanje lastnih potreb.
Priznanje pravice do osebne asistence ne sme biti pogojevano oz. je neodvisno od ekonomskega stanja posameznika ali njegovih svojcev. Uporabnikom asistence ni treba plačevati prispevkov za osebno asistenco ne glede na njihov dohodek ali premoženje oz. dohodek ali premoženje njihovih družin.
4. Financiranje storitve:
nujno je potrebno vključiti sredstva FIHO, ki so v prvi vrsti namenjena prav za »Trajne in splošno koristne dejavnosti, ki jih financira oziroma sofinancira fundacija, so tisti programi in storitve, ki so v neposredno korist posameznikov, prispevajo k izboljšanju njihovega socialnega položaja oziroma preprečujejo poslabšanje, in k ustvarjanju možnosti za čimbolj neodvisno in samostojno življenje.« (Pravila FIHO, 2. člen)
Da lahko člani delavne skupine tvorno prispevamo k vsebini zakona moramo imeti s strani MDDSZ nekaj osnovnih podatkov in ocen stanja:
- ustrezno analizo ter oceno stanja, ki bi prikazala obstoječe stanje, koliko hendikepiranih živi v raznih institucijah in katerih (DSO, Zavodi, bivalne skupnosti…);
- koliko oseb koristi institut družinskega pomočnika;
- koliko oseb je prejemnikov dodatka za tujo nego in pomoč oz. dodatka za pomoč in postrežbo, ter starostna struktura prejemnikov;
- koliko jih živi pod pragom revščine oz. je njihov priliv zgolj dodatek za tujo nego in pomoč bodisi po ZPIZ ali po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Proceduralne kritike in prošnje za pojasnila:
Zelo nenavadno je, da se je zadnji mesec pisanje zakona tako pospešilo; v letu 09 so bili le trije sestanki, v letošnjem letu pa so tedenski oz. po novem bodo kar dvakrat na teden. V tako kratkem času je težko predelati vsa gradiva, ki jih prejmemo oziroma se nanje pripraviti. Nič narobe, če to ne bi vplivalo na kvaliteto razprave in možnost argumentiranja podanih predlogov, a žal temu ni tako. Še več, postavljeni smo pred dejstvo, da se zakon ne bo začel izvajati pred letom 2013, ker naj bi se navezoval na Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ne gre pozabiti, da bodo vmes še parlamentarne volitve, ki lahko popolnoma vse obrnejo na glavo. Zdi se, da se hiti prav z namenom in načrtno, da bi težko sledili vsem spremembam in podajali tehtne predloge in izboljšave. Za neupoštevanja naših predlogov pa skoraj ni možnosti razprave in ni nikakršnih pojasnil glede njihove zavrnitve ali popolno nasprotnih usmeritev. Pri tem se tudi onemogoča razprava znotraj uporabniških skupin, ki je pri tem zakonu ključnega pomena in bi morala biti tudi osnovno vodilo upoštevanja piscev zakona v skladu z načelom »Nič o nas, brez nas!«.
Predsednica YHD
Elena Pečarič
V vednost:
Vlada RS, predsednik g. Borut Pahor
DZ RS, predsednik g. Pavle Gantar
Mediji in javnost
http://www.democracynow.org/2010/3/23/michael_moore_health_care_bill_a
Michael Moore: Healthcare Bill “A Victory for Capitalism”
[...] This post was mentioned on Twitter by Vest. Vest said: Nobelovec: http://bit.ly/b4NUtQ [...]
Borat je zbolel za SDS virusom, saj v vladi izvaja lustracijo.
Tudi jaz ne vem kaj bi Isajlovič lahko svetoval Križaniču, se pa strinjam z njegovo izjavo, ker vem kako bolno je stanje v stranki SD:
“Premier Pahor se upa spravljati le na svoje strankarske kolege. Na ta način skuša pomiriti svoje travme,” je prepričan Drago Isajlovič.
Ker radi beremo dnevnik :)
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042348237
in
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042348087
Pa še Iso star :)
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042348090
Na to stran se je med FORESTA in ELENO komaj prebil le BUTALEC, ki ima za kaj takega edini dovolj trdo glavo!
In ti seveda nisi mogel počivati, ko da preganjaš Eleno in Forestino :)
Seveda hočeš biti ob butalcih :)
Tvoja buča mefisto je pa čisto mehka saj je dobro prekuhana in prevreta v SDS golažu.
Kar naprej prekašaš smega sebe!
Ko totalitarni bog vlada,
njegova vlada vedno vse obvlada,
ocene njemu nič mar,
pasite se ovčice,
regrat spet udarja na plan!
“Our President Is Deceiving the American Public”: Pentagon Papers Whistleblower on President Obama and the Wars in Afghanistan and Iraq
http://www.democracynow.org/2010/3/30/our_president_is_deceiving_the_american
http://www.youtube.com/watch?v=fQ0F7XHLFks
http://vodpod.com/watch/3020587-rethink-afghanistan-eikenberry-memos
http://www.youtube.com/watch?v=J_jb6KGwGP0
Matthew Hoh Talks Afghanistan
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042349561
Požvižgajmo finančnim psom
Nepokornost so prvi pokazali azijski tigri. Kljub močnemu zadolževanju so pogosto izigravali vsiljene strukturne reforme. Bolj ko so prirejali bilance, manj ko so se reformirali, uspešnejši so bili. Nato se je začela lomiti Latinska Amerika, najprej Venezuela (leta 1989), potem prva in najodmevnejša vojna za vodo v Boliviji (leta 2000), sledil je popoln zlom Argentine (leta 2001) in plaz gibanj, ki so začela izganjati korporacije, neoliberalne vlade in tudi pse čuvaje iz svojih suverenih ozemelj. Nove vlade so bile prisiljene v nepokornost finančnim psom. MDS in SB sta začela izgubljati južne trge.
In kaj hujšega bi se jima lahko zgodilo kot to, da so se države začele povezovati in si pomagati. Venezuela je nacionalizirala nafto, z dobički pomagala odplačati argentinski in ekvadorski dolg. Brazilija in Rusija sta začeli pospešeno odplačevati svoje obveze. Posojila sta zavrnila še Urugvaj in Paragvaj, Morales pa je presekal lakomne črpalke MDS v Boliviji. Finančni trg Latinske Amerike se je začel po letu 2009 integrirati v Banco del Sur in vrsto neodvisnih političnih projektov, kar je finančne pse nagnalo v migracijo.
Kam odhajata? Vse kaže, da nazaj v EU, ki ji doslej ni uspelo izoblikovati skupne fiskalne politike in mehanizmov, s katerimi bi kreditno nesposobne članice prisilila v reforme. Problem sta se pretekli teden namenila reševati Merklova in Sarkozy. Požvižgajmo finančnim psom, je trdila Merklova, ki je prisluhnila svojim volilcem in stališčem skandinavskih držav. Sarkozy je skupaj z mediteransko regijo, ki je finančno, gospodarsko in socialno bistveno bolj podobna Grčiji kot Skandinaviji, nasprotoval posredovanju MDS. In Slovenija? Dala je svoj glas za pse.
Vendar se MDS ne vrača v EU samo kot kreditor. Prihaja kot ekspert za privatizacijo, diktaturo konkurenčnosti, fleksibilizacijo trga dela in odpravo pridobitev socialne države. EU bo na svoji periferiji s posredovanjem MDS realizirala neoliberalne reforme, ki so jih zadnje desetletje preprečevala in jim angažirano nasprotovala delavska, študentska in druga avtonomna gibanja.
SD je Pahorjev Istrabenz
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042349803
Včasih me zagrabi, da bi bilo treba reči bobu bob, a ne tako, da ga prepišeš :)
Pa sem ga vseeno:
http://www.delo.si/clanek/103038
Kaj je s slovensko politično levico in predvsem z desnico, ki kot da je ni? Kot je videti, je le Janša in šele potem vsi drugi …
Janša kot politik ne prenese nikogar, ki mu je raven. Rad komandira. Je v bistvu vojaška natura in je rad glavni. Če je treba, zahteva, da gre ljudstvo zanj na cesto. Borut Pahor si je, kot sem napisal v enem epigramu, izbral za vzor šlevo, ne pa Borisa Pahorja iz Trsta (smeh), soimenjaka, kar bi bilo mnogo bolje. Razdvojenost slovenskega naroda hoče Janša premagati tako, da vsi pridejo k njemu, medtem ko se Pahor približuje narodu z nekim čudnim hlinjenjem širine in s popuščanjem. V tem popuščanju in sprejemanju vse drugačnosti je takoj nastavil Rupla. Rupel pa ni podpisal samo tiste vilniuške izjave, ki je sramota za slovensko zgodovino in slovenski narod, saj smo šli pravzaprav podpirat agresijo, zločin, in še zdaj sodelujemo v njem, ampak zdaj ponovno piše tudi o tem, kakšno zlo se dogaja še danes, in blati slovenski narod in državo. Pahor je benevolenten do Rupla, brani Brezigarjevo in hrani Janšo, če uporabim te lepe glagole. Tako ne prideš nikamor. Absolutno ne. V politiki je po moje treba nekaj dobre drže.
JJ je pozabil na citat :)
Ampak od Blaira itak ne moreš krasti, za njim lahko pobiraš le smeti.
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042350165
Grešni kozel
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042350118
Kritika slovenskega teatra
Po skoraj dveh letih je to zdaj že povsem očiten vzorec: najprej premierjeva verbalna driska o neverjetnih kvalitetah ministrov, nato pa - kar tako, javno - njihovo poniževanje, diskvalifikacija, javne grožnje ali vsaj točno nasprotna stališča od tistih, ki jih imajo ministri. Temu se reče razgradnja vlade.
Kajti, kaj za vraga ima on odločati o tem, kdo je kršil zakon? A je pravnik? Ali pa samopašni politologec, hudo okužen od preddemokratičnih časov, ki si domišlja, da se spozna prav na vse in mora o vsem imeti zadnjo besedo, o pravu, kmetijstvu, zdravstvu, financah, sociali?
Pahorjeva logoreja zdaj že povsem resno ogroža delovanje države in dramatično razkriva, da je neveden celo bolj, kot je “lep”, da tam, kjer bi moral molčati, se podučiti, premisliti, klobasa le zato, ker ga dajejo igralske ambicije, ki bi jih lahko uresničil le v Mengšu: tam igralci vice pokajo, ljudje pa se smejijo tudi zato, ker jih obhaja sram nad vulgarno preproščino nastopajočih.
http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/212a63c63edba74f62a780bd99d5975f.jpeg
Sa ni res pa je :)
Crni je spil red bull :) in je odletel skupaj s sloni:
http://razgledi.net/2010/04/10/marko-crnkovic-o-drzavniskem-pametnem-retoricno-brezhibnem-uravnotezenem-in-edinem-normalnem-pahorju/
Marko Crnkovič o državniškem, pametnem, retorično brezhibnem, uravnoteženem in edinem normalnem Pahorju