24. marec, 2010 | Vest

TAKLE MAMO 109 - Demonstracije v Washingtonu…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

DEMONSTRACIJE V WASHINGTONU
V minulih dneh so Washington preplavili demonstranti.
Ob sedmi obletnici okupacije Iraka so demonstrirali protivojni aktivisti. V največjih protivojnih demonstracijah od začetka mandata mirovnika Obame se jih je zbralo okoli 10.000. Protestirali so proti stopnjevanju vojne v Afganistanu in opozarjali na to, da se ni nič spremenilo z zamenjavo predsednika. Vsaj osem ljudi je bilo aretiranih, ko so pred Belo hišo polagali krste. Mirovne demonstracije so hkrati potekale po vseh večjih ameriških mestih.
Pred Kapitolom so demonstrirali tudi nasprotniki nove zdravstvene zakonodaje, ki pravijo o tej, da je pot v socializem, komunizem in totalitarizem.
Demonstrirali so emigranti in zagovorniki le-teh. Te demonstracije so bile največje. Udeležba je ocenjena na 200 do 500 tisoč. Od države so zahtevali spremembo zakonodaje, ki bi emigrantom in njihovih družinam omogočila socialno in ekonomsko enakopravnost.

DELNA OBAMOVA ZMAGA
Predsedniku Obami je uspelo skozi kongres spraviti zakonodajo o zdravstveni reformi. Ta sicer ni niti približno podobna zdravstvenemu sistemu, ki ga je predstavljal kandidat Obama v predvolilni kampanji. Da bi bila zakonodaja potrjena, se je njena vsebina radikalno spremenila. Nanjo so vplivali vsi, od zavarovalniškega lobija, ideoloških nasprotnikov vmešavanja države do zagovornikov prepovedi splava. Prav tem konzervativnim demokratom je moral predsednik Obama nekaj dni pred glasovanjem obljubiti, da bo s predsedniškim podpisom o obvezni razlagi zakona (signing statement) onemogočil opravljanje splava z javnim denarjem. V nasprotnem primeru ne bi zbrali dovolj glasov. Za prenovljeno zdravstveno zakonodajo ni glasoval niti en republikanec, proti je glasovalo tudi 34 demokratov.
Nova zakonodaja ni niti popoln poraz niti zmaga, čeprav je prva resna sprememba zdravstvene zakonodaje od 60ih in 70ih, ko sta bila sprejeta programa Medicaid in Medicare, ki nudita zdravstveno zavarovanje starejšim in socialno ogroženim. Reforma povečuje število ljudi, ki bodo deležni zdravstvenega zavarovanja. Novih zavarovancev bo okoli 32 milijonov, čeprav so predvidevanja, da bo vseeno ostalo nezavarovanih še okoli 20 milijonov ljudi. Javnega zdravstva ali splošnega zavarovanja, kot ga pozna ves razviti svet, ZDA še dolgo ne bodo videle.

IZRAELSKA OFENZIVA
Po škandalu ob obisku ameriškega podpredsednika Bidena v Izraelu je prišel v ZDA premier Netanjahu. Najprej je sodeloval na konferenci AIPACa (American Israel Public Affairs Committee), kasneje bo na pogovorih s predsednikom Obamo. AIPAC je svoja izhodišča že posredoval kongresnikom in senatorjem. Ti so le malce omiljeno in izpiljeno verzijo AIPACovih izhodišč poslali državni sekretarki Clinton. V pismu pravijo naslednje:
1. Problem objave gradnje novih naselbin v Jeruzalemu v času podpredsedniškega obiska je problem neprimernega časa objave in ne same gradnje. Gradnja ne bo iztirila mirovnega procesa ali ogrozila ameriško-izraelskih odnosov.
2. Mirovni proces je zastal izključno zaradi nerazumnih palestinskih zahtev. Palestinci nočejo direktnih pogajanj z Izraelom in raje postavljajo nerazumne pogoje (zaustavitev gradnje). Za razliko od Palestincev je izraelski premier večkrat jasno poudaril, da je pripravljen začeti z mirovnim procesom brez postavljanja pogojev.
3. Ameriška administracija ne bo vedno imela enakih stališč o mirovnem procesu kot izraelska. Vsa nesoglasja morajo biti predebatirana v prijateljskem duhu in duhu, ki koristi dolgoročnemu strateškemu zavezništvu.
AIPACovo stališče je ostrejše. Od vodstev obeh držav pričakuje, da nesoglasij ne rešuje pred javnostjo, hkrati pa obsoja reakcije ameriške administracije na incident s podpredsednikom Bidenom. Takšna protiizraelska kritika je neprimerna in neproduktivna. Izraelski premier se je za incident takoj opravičil. Javna kritika administracije in pritisk na Izrael utrjujeta palestinsko in arabsko nasprotovanje direktnim pogajanjem z Izraelom.
Sočasno AIPAC pritiska na predstavnike obeh domov Kongresa, da sprejmejo nove sankcije proti Iranu, ki naj ne bi spoštoval obvez do mednarodne skupnosti. Premier Netanjahu bi hotel dobiti v zameno za sprostitev blokade Gaze od ameriške administracije obljubo o novih sankcijah Iranu in odobritev nakupa najnovejših bomb za uničevanje podzemnih bunkerjev. Odobritve nakupa bomb in letal tankerjev mu ni dala niti prejšnja ameriška administracija.
ZDA so minuli teden na bazo na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu prepeljale skoraj 400 bomb za uničevanje podzemnih bunkerjev, kar nakazuje, da napad na Iran ni izključen. Nemški Spiegel poroča tudi, da Saudova Arabija upa, da bo Izrael izvedel napad na iranske jedrske objekte, pri tem bi mu dovolila prelete skozi saudski zračni prostor.

POŽREŠNOST

ZDRAVJE JE BOGASTVO
Ameriška zdravstvena zavarovalnica Cigna je lani dvema odhajajočima vodstvenima delavcema namenila kar 120 milijonov $. Večino, torej 110 milijonov, je dobil predsednik uprave kot upokojitveni fond in nagrado za uspešno delo v letu 2009. Cigna je ena izmed najdonosnejših zavarovalnic, čeprav v minulem letu ni dvignila premij za zavarovance. Družba je z ostalimi zdravstvenimi zavarovalnicami sodelovala v lobiranju proti zdravstveni reformi. Zakonodaja naj bi neugodno vplivala na trg in ogrožala preživetje zavarovalnic.

DIAMANTNI BOB
Za podobno neprijetno presenečenje Britancev je poskrbela banka Barclays. Predsedniku uprave, Bobu Diamondu je namenila 63 milijonov funtov, čeprav se je banka zavezala, da bo zaradi krize bolj zadržana z višino nagrad.
Redna letna plača predsednika uprave je le 380.000 funtov. V obliki nagrad, ki temeljijo na poslovanju banke in odprodaji njene investicijske podružnice, je prejel preostanek. Preostanek v višini 63 mio funtov! Predsednik uprave bi moral v resnici zaslužiti še več, vendar se je odrekel delu nagrad zaradi splošnega varčevanja v državi. Banka je za minulo leto v obliki nagrad izplačala 2,7 mrd funtov nagrad, dobiček pred obdavčitvijo naj bi znašal 11,6 mrd funtov. Po izjavah banke so zaradi splošne ekonomske klime letošnja izplačila manjša, kljub vsemu pa bi morala biti vsa Velika Britanija ponosna na uspešno poslovanje banke in njeno občutljivost za občutje prebivalstva v kriznem času.
Z jezo so se odzvali tudi poslanci, ki pravijo, da je obnašanje bankirjev preseglo vse mere razumevanja in spodobnosti v času, ko je država reševanju bank namenila 1 triljon funtov za njihovo reševanje. Barclays sicer ni dobil direktnih finančnih injekcij kot Royal Bank of Scotland in Lloyds, centralna banka mu je omogočila le dodatne bančne garancije in finančno podporo.

DELOVNI BLAIR
Finančni ekscesi niso vezani le na bančništvo. Bivši premier in vodja laburistov, Tony Blair se ne more pritoževati nad plačilom za svoje storitve. V času od junija 2007, ko je odstopil, do danes je zaslužil že vsaj 20 mio funtov. Celoten zaslužek ni znan, ker posluje prek mreže podjetij doma in v tujini. Ta mu omogoča, da se izogne poročanju o precejšnjem delu svojih poslovnih podvigov.
V Veliki Britaniji daje posebna komisija soglasja k poslom bivših ministrov v obdobju dveh let po koncu njihovega mandata. Ta komisija je javnosti razkrila dva Blairova zelo sporna posla. S prvim je svetoval kuvajtski kraljevi družini in za svoje usluge prejel 1 mio funtov. V drugem poslu je šlo za južnokorejsko naftno podjetje, ki je leta 2008 dobilo koncesije v Iraku. Še danes ni jasno niti kakšne usluge je družbi nudil Blair niti koliko je bil za te plačan. Družba je danes eden izmed največjih investitorjev v iraškem Kurdistanu. Komisija je Blairovo početje razkrila pred kratkim. Pred tem jo je Blair prepričal, da 20 mesecev o njih ne poroča, saj gre za zelo občutljive poslovne zadeve. V obeh primerih je Blairovo početje izredno sporno, saj ta še vedno opravlja vlogo zahodnega odposlanca za Bližnji vzhod.
Večino prihodkov je bivši premier poleg tistih iz naslova premierske funkcije zaslužil z govori, svetovanjem bankam in državam ter plačilu za objavo prihajajočih spominov. Največji delež njegovih prihodkov prihaja iz ZDA in Bližnjega vzhoda.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
10 x komentirano