Gorazd Kovačič: Zakaj je postalo nesmiselno študirati?
Predavanje v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije«.Prevladujoča kritika bolonjske reforme predpostavlja, da je univerza v svojem jedru zdrava in da je bolonjska reforma škodljivec, ki jo je napadel od zunaj. Predavatelj meni nasprotno: bistveni problem je padanje ravni izobraženosti, bolonjska reforma pa je le uzakonila razveljavitev teže akademskih nazivov. Eden od vzrokov za padanje bralne in pisne pismenosti in intelektualnih zmožnosti je permisivna vzgoja, zaradi katere večina študentov nima dovolj potrpežljivosti za poglobljen študij, njihove intelektualne kapacitete pa so posledično slabo razvite. Rezultat je intelektualno razslojevanje med redke vrhunsko izobražene in polpismeno večino.
Drugi vzrok za nizek pomen znanja je njegova ekonomska neuporabnost. Dekadenco univerze je treba postaviti v ekonomski in razredni kontekst. Gospodarstvo zaradi težnje po hitrem zaslužku malo investira v znanje in razvoj. Študentom sporoča, da se ekonomsko bolj izplača strategija »znajti se«, kakor pa vrhunsko znanje. Trend je ekonomija monterjev in poslovnih špekulantov. Ker pa bi obenem vsi radi živeli razkošno in preko svojih realnih finančnih zmožnosti, Sloveniji grozi dolžniška spirala in emigracija najsposobnejših. V sedanjih razmerah obdobje študija ni v prvi vrsti namenjeno pridobivanju znanj, temveč je predvsem socialna ustanova in čakalnica na vstop na trg dela. Ta je neprijazen zato, ker institut študentskega dela normalizira prekarno delo in škoduje dolgoročnim razrednim interesom študentov kot bodočih zaposlenih in upokojencev.
Študentska mentaliteta je kombinacija rentniške mentalitete varnega srednjega razreda, kamor spadajo njihovi starši (»študirati, da ne bi bilo treba delati«), ter nove neoliberalne mentalitete osredotočenosti na kratkoročne cilje in dolgoročne brezperspektivnosti. Neoliberalna mentaliteta tvori ideološko zavezništvo med prekarnim, malopodjetniškim in kapitalskim razredom. Za te razrede je značilen tudi nek praktični konsenz: individualni beg pred davčno, socialno in pravno državo v črno ekonomijo in klientelizem. Prakse prikritega kurikula na univerzi podpirajo te ekonomsko-ideološke trende.
Gorazd Kovačič je asistent za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Najraje se ukvarja z družbeno in politično teorijo.
Predavanje je potekalo 8. aprila 2010 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije.
http://therealnews.com/t2/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=74&jumival=4989
OECD finds Israel has biggest poverty rate of developed world. Economists blame neo liberal reforms.
Nekdo iz FF pač nima kaj klobasat o poglobljenemu študiju oz. o študiju nasploh - ravno tako kot nekdo, ki še nikoli ni pokadil jointa nima kaj razlagat o škodljivosti marihuane.
Ravno tako kot nekdo, ki se ni bil na Luni nima kaj pametovati o Luni.
In ravno tako ti ne moreš pametovato o FF. Če si bil pa tam pa ne poznaš poglobljenega študija. Torej?
Rajši še en joint?
preživel celo leto na FFju. Vidu da nima smisla in da lahko brezpredmetno nakladam tudi s kolegi ob jointu.
Sam sem samo prebral članek, se strinjam z vsem navedenim, smisel študija je v globokem vprašanju če ga želiš imeti za reševanje socialnega položaja je, drugo pa je če se želiš izobraziti in malo razmigat možgane.
Neoliberalna mentaliteta tvori ideološko zavezništvo med prekarnim, malopodjetniškim in kapitalskim razredom. Za te razrede je značilen tudi nek praktični konsenz: individualni beg pred davčno, socialno in pravno državo v črno ekonomijo in klientelizem. Prakse prikritega kurikula na univerzi podpirajo te ekonomsko-ideološke trende.
Gorazd, morda bi bil enkrat čas, da sploh poveš kaj misliš s pojmom neoliberalizem. Brez zamere, cela vaša levičarska antineoliberalna zgodba je vsak dan bolj groteskno strašilo, pojmi, s katerimi operirate pa so tako neznanstveni, še bistveno huje, nesmiselni, da je branje slovenskih socioloških in humanističnih tekstov bolj podobno burleski.