Vest

Ocenjujemo, da je predlog zakona MDDSZ slab, saj je v mnogih členih nedorečen in nepremišljen. Naše pripombe in predlogi že znotraj delovne skupine so bili utemeljeni na dolgoletni praksi v okviru programa Neodvisno življenje hendikepiranih ter sprotnim posvetovanjem glede poteka pisanja zakona z našimi uporabniki, ki so nam bili v veliko pomoč in podkrepitev naših argumentov. Tudi tu smo bili izjeme, saj se druge organizacije s svojim članstvom niso posvetovale.

Pri svojih argumentacijah se sklicujemo na Konvencijo ZN o pravicah hendikepiranih, ki je za nas najbolj pomemben mednarodni pravni dokument, ki ga je Slovenija ratificirala in se s tem zavezala, da ga dosledno spoštuje in implementira. Posebno pomemben je 19. člen, ki govori o pravici do osebne asistence; a žal je prevod v slovenščino[1] popačen prav v ključnih konceptih kar omogoča interpretacije, ki so lahko tudi v nasprotju z duhom Konvencije.

YHD izvaja program Neodvisno življenje hendikepiranih, v okviru katerega zagotavljamo osebno asistenco na nacionalnem nivoju že 13 let, MDDSZ pa ga preko petletnih razpisov sofinancira že enajsto leto. Smo edina organizacija v Sloveniji, ki osebno asistenco izvaja po načelih in principih ENIL.

1. Kaj obsega osebna asistenca, mora biti jasno definirano v samem zakonu in ni sprejemljivo, da se naslanja na koncepte, ki so povezani s tradicionalnimi modeli pomoči, namesto pravice do izbire, samodeterminacije in enake možnosti.

Izrecno mora biti navedeno kaj je pravica oziroma možnost uporabnika:

· Kdo bo asistent (pravica oz. možnost do izbire asistenta)

· Kdaj bo delal (mu določa urnik, vodi evidenco prisotnosti na delu, poroča izvajalcu)

· Kako bo delal (uporabnik ga priuči o načinu dela)

· Kaj bo delal (določa mu obseg in vrsto dela, v skladu z zakonodajo)

2. Osnutek, ki ga predlaga ministrstvo ločuje ljudi po diagnozah. Za slepe in gluhe npr. predvideva kot storitev OA samo spremstvo, poleg tega pa se predvideva različen prag potreb – glede na diagnoze za koriščenje osebne asistence. Osnutek ministrstva tudi iz kroga upravičencev izključuje posameznikov z oznakami t.i. duševne prizadetosti, menimo, da za takšno diskriminatorno ravnanje ni nobenih argumentov in potreb.

3. Problem v predlogu je tudi ta, da se ocena potreb izvaja pri istem organu, ki je odgovoren za sofinanciranje, kaj pa bo povzročilo kolizijo interesov, saj koordinator ne bo neodvisen, ampak bo pogojen od plačnika storitev. Da se obdrži zastopanje interesa uporabnikov predlagamo, da so koordinatorji strokovno usposobljeni posamezniki z izkušnjo hendikepa. Koordinator more imeti strokovna znanja osnovnih principov in načel Evropske mreže za neodvisno življenje ENIL; kaj je neodvisno življenje, kaj je osebna asistenca, začetki svetovnega gibanja, razlike med socialnim in medicinskim modelom…

4. Financiranje storitve: nujno je potrebno vključiti sredstva FIHO, ki so v prvi vrsti namenjena prav za »Trajne in splošno koristne dejavnosti, ki jih financira oziroma sofinancira fundacija, so tisti programi in storitve, ki so v neposredno korist posameznikov, prispevajo k izboljšanju njihovega socialnega položaja oziroma preprečujejo poslabšanje in k ustvarjanju možnosti za čim bolj neodvisno in samostojno življenje.« (Pravila FIHO, 2. člen)

Za vašo podporo in predloge se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo, saj nam bodo služili kot dragoceni dodatni argumenti za dosego naših ciljev. Prosimo, da pisma pošljete na gp.mddsz@gov.si Ministrstva in tudi nam v vednost

yhd-drustvo@yhd-drustvo.si; elena.pecaric@guest.arnes.si

Elena Pečarič
www.yhd-drustvo.si