Jacques Rancier: Je čas emancipacije minil?
Predavanje v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije«.Sesutje sovjetskega sveta je bilo svojčas izenačeno s koncem zgodovinske sekvence, določene z obljubami družbene emancipacije in nastopom planetarne razumne demokracije. V dvajsetih letih, ki so sledila sesutju, nismo videli le, kako se je tovrstni viziji pomirjenega sveta zoperstavilo mnoštvo konfliktov in nasprotujočih gibanj. Videli smo tudi množično reinvesticijo v teme in forme analize, ki pripadajo marksističnemu korpusu. Toda te teme in analize so se znašle vpisane v novih scenarijih, ki nam opisujejo svet, v katerem zakon dominacije ne oblikuje samo ekonomskih procesov in delovanja institucij, temveč v celoti oblikuje tudi ritme življenja, subjektivne želje, delovanje živčnega sistema. Po teh scenarijih še celo nedavne forme antiavtoritarnih revoltov niso same nič drugega kot interiorizacija form »svobode«, diktirane z zahtevami trga ali nujne za njegovo funkcioniranje. Zdi se mi, da takšne forme kritike radikalnih pretenzij ne služijo drugemu kot vzdrževanju dominantnega reda, vtem ko razglašajo splošno nemoč in emancipacijo kot iluzijo. Opisana situacija nas zavezuje k ponovnemu premisleku tega, kaj emancipacija pravzaprav sploh pomeni, izhajajoč iz afirmacije zmožnosti mišljenja in delovanja, ki je zmožnost kogar koli. Zavezuje nas, dalje, k refleksiji specifičnosti njenih oblik in njej lastne časovnosti. Vsekakor so minili časi, v katerih smo lahko naš čas izenačevali z globalno družbeno evolucijo. Vendar pa nas prav to zavezuje k vnovičnemu premisleku evoluciji lastnega časa, prelomljenega časa, ki ga hkrati tvorijo pretekla izkustva in neuresničene prihodnosti, drobni upogibi običajne rabe časa in nasilni prelomi dominantnega časa. Kako misliti forme avtonomizacije našega časa emancipacije, enako oddaljenega od starih shem zgodovinske nujnosti in novih apokaliptičnih vizij?
Povezava na celotno predavanje.
Emancipacija dejansko pomeni živeti v več časih hkrati. Oblike subjektivacije, preko katerih se posamezniki in kolektivi distancirajo od prisil njihovega položaja, so hkrati oblike prelomov v čutni tkanini dominacije in načini drugačnega življenja znotraj njenega okvirja. Zato lahko tako zlahka podvomimo v njene oblike in izjave. Navajeni smo že na oblike denunciacije, ki nam dopovedujejo, da je želja po svobodi na delu zvedljiva na podreditev neoliberalni fleksibilnosti, da je izvajanje zmožnosti kogar koli zvedljivo na ideologijo ameriškega self-made človeka, da je intelektualna emancipacija zvedljiva na vseživljenjsko učenje znotraj bolonjskega procesa, da svobodna komunikacija po internetu pomeni podreditev Googlovemu imperiju itn. S to monotono zavrnitvijo vsake oblike svobode ali enakosti kot podreditve t. i. logiki neoliberalizma se po mojem mnenju na preveč enostaven način izognemo jedru problema. Emancipacija pomeni način, na katerega v svetu neenakosti živimo kot enaki, je način konstruiranja načinov in oblik enakosti znotraj sveta neenakosti, namesto da bi čakali, da enakost pride kot rezultat globalnega procesa, s katerim rokujejo tisti, ki poznajo njegovo delovanje.
Predavanje je potekalo 4. aprila 2010 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Šola kot ideološki aparat ekonomije.
[...] This post was mentioned on Twitter by Vest. Vest said: Jacques Rancier: Je čas emancipacije minil?: Predavanje v okviru 13. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovo… http://bit.ly/cAABFx [...]
CARLOS @ , zatekaš in prisegaš na luciferja, saj, saj, njegova dela ob-čutimo, je že tu šestdeset let !
Angie @, pedavanje je komaj za nezahtevne, tvoje drogirance ali pa je gornji prevod skorpucalo , zato sem ga z lahkoto preskočil ! ŠE SLAVUJ JE SKORAJ BOLJŠI !
Ta stric pa še menda sam ni vedel, kaj je hotel povedati.
Edino kar je razumljivo pri temu “stricu” je njegova slika.Vsebina teme je pa na mah podobna razpredanjem svetovno znanenga Slavoja Žižka.Torej vsebine so iste-jih ni, le naslovi se spreminjajo. Morebiti bi pa “strici” iz Metelkove namesto velikega “filozofa” najeli našega razpravljalca Chucka Norrisa.
Chucka ne marajo. Niso dorasli pravi Chuck.
Dejstvo, da morda kdo ne razume kaj hoče povedati, še ne pomeni, da ga nihče ne razume ali (še manj), da ni vedel kaj je hotel povedati.
Mefisto, Rogerg,
preskočita tole rubriko, ni za vaju, je samo za razgledane intelektualce,
Res ne vem, kaj tratita čas in opletata na tej strani. Pejta kam drugam čvekat s pasjimi frizli.
@Angie,tvoj trud,da bi naju prizadel, je popolnoma “desplacée”, kajti kot vas mojstre poznam, ste pripravljeni zagovarajati najbolj abotne govorce ali stvari,samo,da bi “jahali na konjih avantgarde”. In Angie za tebe “special”,glede na tvoje razumevanje stvari skozi vodene diskusije, to trdim z vso gotovostjo.
@Angie, predvidevam, da imaš sebe za razgledanega intelektualca. Kar imej se; posebej v kontektsu z g. Jaquesom. Da , ko se pojavijo taki intelektualci, se prične negativna selekcija.
Vidva sta res budale.
Levičarji, predlagam vam močno zeliščno cigaro.
Ko jo boste pokonzumirali, boste emancipirani mimo podreditve neoliberalni fleksibilnosti, svobodo boste dosegali izven ideološkega konteksta ameriškega self-made človeka, kar pa je najboljše, osvobodili se boste tudi gravitacije in vseh svetnih križev in težav. Okolica vas bo sicer morda dojemala kot nikomur koristne umazane hipije ali pregrešno drage državno subvencionirane nevladnike, toda kaj zato.
Saj boste vendar emancipirani od takšnih malih profanosti doline šentflorjanske.
Še vedno se pa lahko tolažijo, da so tudi Jezusa Kristusa njega dni imeli za “nikomur koristnega umazanega hipija”. No, pa da ne bo pomote, meni se je vedno bolj dopadel imidž njegovega brata Luciferja.
Carlos, daj no.
Oba veva, da je bilo križanje, kot najhujša oblika eksemplaričnega kaznovanja, rezervirano samo za nevarne sovražnike države (oz., kot pravi Nietzche v “Antikristu”, za kanalje), ne pa za pra-hipijske berače ali poulične oznanjevalce zanimivih neumnosti.
Ti DVORNI PISAR, mene ne moreš prevarati s tem, ko se zmrduješ nad tem besedilom in nad tem, da ga vedno znova objavljam. Vem namreč, da se v njem prepoznaš ter da ti boleče seže v srce. Vem tudi, da to besedilo v besu prebereš ob vsaki vnovični objavi.
Avtor DVORNI PISAR je tragikomedijo ČAKAJOČ NA JANŠO prvič prepisal kot komentar na blogu 26.marca 2010, prvotni naslov je bil KDO JE J. Z grotesko je opozoril na tragikomičen položaj človekovega obstajanja v modernem opustelem svetu. Z ironijo je opisal človekovo tesnobo, obup, strahove, muke, pričakovanja in absurdnost bivanja. Pet potepuhov-klošarjev, MEFISTO, OBAMA, KONEC, ROGERG IN NOTRANJI SOVRAŽNIK, se vsak dan srečujejo na internetu, preko komentarjev posegajo v vrvež življenja zunaj in čakajo na JANŠO. JANŠA je prispodoba za boga, upanje in smisel. Vsak dan se z njimi ponotranjijo razni istomisleči komentatorji, ki jim vlivajo upanje, da bo JANŠA zagotovo prišel naslednji dan. Čas in kraj dogajanja sta popolnoma nedoločena, tudi zato, ker junaki nenehno pozabljajo, koliko časa so na tem kraju, kaj so delali prej, če so kaj sploh delali, itd. Čas je torej nedoločen v metafizičnem pomenu. Zato gre v tej igri za nenehno ponavljanje istih motivov. Nesmiselni pogovori, besedičenje tja v en dan, potrjujejo absurdnost in brezizhodnost človeškega bivanja. V upanju da bodo s svojimi komentarji skrajšali čakanje in uspeli rešiti Slovenijo pred udbomafijo, dildomafijo, tajkunomafijo in Forumom 21, pišejo znova in znova in nikoli ne ugotovijo, da je njihov glas prešibek in življenje prekratko. To opiše krutost njihovega položaja, da s pisanjem po blogih ne morejo ubežati bedi njihovega življenja.
Evo, stepska čivava:-).
Tvoj tradicionalni Cezarjev briketek..lovi dečko, lovi!!
Pozabil si, da so brezposelnega tesarja križali namesto njegovega soimenjaka, Jezusa Barabe, “terorista” oziroma “borca za svobodo”. Kar se zdi piscu Janezovega evangelija nekako ironično. Seveda pa tudi o tem obstaja morje teorij.
@ALL
Emancipiran sem, ko nekaj vem, kar te ne učijo ravno v šoli. Pa se da s šolsko pametjo dokazati, da je tako.
CARLOS @ , zatekaš in prisegaš na luciferja, saj, saj, njegova dela ob-čutimo, je že tu šestdeset let !
Angie @, pedavanje je komaj za nezahtevne, tvoje drogirance ali pa je gornji prevod skorpucalo , zato sem ga z lahkoto preskočil ! ŠE SLAVUJ JE BOLJŠI !